Franja

jump¹ [džʌmp] samostalnik
skok, preskok, skok s padalom; skok (cen itd.); nagel prehod na daljinsko snemanje (film); zdrzljaj; udarec nazaj (strelno orožje)
ameriško, pogovorno prednost, uspešen začetek

sleng the jumps delirium tremens
jump area padalčev doskočni cilj
šport high jump skok v višino
šport broad (ali long) jump skok v daljino
šport obstacle jump terenski skok (pri smučanju)
šport oblique jump prečni skok (pri smučanju)
šport pole jump skok s palico
šport jump ball met žoge med dva igralca (sodnik pri košarki)
ameriško, sleng (always) on the jump (vedno) v naglici, v razburjenju
to keep s.o. on the jump imeti koga na vajetih
to give s.o. a jump prestrašiti koga (da se zdrzne, poskoči)
to make (ali take) a jump skočiti
figurativno by jumps skokovito
to take the jump preskočiti oviro
jump in production hiter porast produkcije
to get the jump on s.o. imeti prednost pred kom, prehiteti koga
not by a long jump še zdaleč ne
ameriško from the jump od začetka

kasacíjski (-a -o) adj. jur. di cassazione:
kasacijski sodnik giudice di Cassazione, cassazionista

kázenski (-a -o) adj.

1. penale; punitivo:
voj. kazenska ekspedicija spedizione punitiva
kazenska kolonija colonia penale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. kazenski prostor area di rigore
šport. kazenski strel calcio di punizione; (enajstmetrovka) calcio di rigore

2. jur. penale:
sprožiti, uvesti kazenski postopek promuovere un'azione penale, istruire un processo
ustaviti kazenski postopek sospendere un processo
kazenska odgovornost responsabilità penale
kazenska preiskava istruttoria
kazenska sankcija sanzione penale
kazenski poboljševalni zavod casa di pena, penitenziario
kazenski pregon azione penale
kazenski proces processo penale
kazenski sodnik giudice penale
kazenski ukrep provvedimento, misura penale
kazenski zakonik codice penale
kazensko pravo diritto penale

kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.

1. comprare, acquistare:
kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano

2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere

3. igre comprare (una carta):
evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo

laico

A) agg. (m pl. -ci)

1. posveten, laičen

2. laicističen

3. laičen, nestrokoven (ki ne pripada pravni stroki):
giudice laico sodnik porotnik

4. ekst. nestrokovnjaški

B) m (f -ca; m pl. -ci)

1. laik, svetni človek

2. relig. samostanski brat

laik moški spol (-a …) der Laie, (nestrokovnjak) der Nichtfachmann
sodnik laik der Laienrichter
v samostanu: dienender Bruder, der Laienbruder
pridigar laik der Laienprediger
teolog laik der Laientheologe
religija laiki množina die Laienschaft
svet laikov der Laienrat

lord¹ [lɔ:d] samostalnik
gospodar, vladar (of)
figurativno mogočnik, velikaš, magnat
zgodovina fevdni gospod
poetično & šaljivo soprog, mož; lord (član angl. Zgornjega doma)
poetično posestnik
astronomija dominanten planet

Lord lord (član angl. višjega plemstva od barona do vojvode, naslov za mlajšega sina vojvode ali markiza), naslavljanje nekih angl. dostojanstvenikov
the Lord bog
our Lord Kristus
Lord's prayer očenaš
Lord's supper evharistija zadnja večerja, obhajilo
Lord's day gospodov dan, nedelja
Lord's table oltar; zadnja večerja, obhajilo
the lords of creation človeštvo; šaljivo krone stvarstva, možje
her lord and master (ali mate) njen mož
to live like a lord gosposko živeti
drunk as a lord pijan ko krava
to act the lord vesti se ko lord
to swear as a lord preklinjati ko Turek
House of Lords Hiša lordov, angl, Zgornji dom
Lords Commissioners visoki predstavniki angl. vlade
Lord Chancellor angl. vrhovni sodnik
Lords of the Admiralty ministrstvo mornarice
Lords of the Treasury finančno ministrstvo
First Lord minister
Lord Mayor londonski župan
Lord Privy Seal varuh kraljevega pečata
lords spiritual škofje, člani Zgornjega doma
lords temporal ostali lordi v Zgornjem domu
Lord Justice sodnik prizivnega sodišča
Lord Protector lord protektor, vzdevek Oliverja Cromwella

Lutātius 3 Lutácij(ev), ime rim. plebejskega rodu, od katerega so se najbolj proslavili:

1. C. Lutatius Catulus Gaj Lutacij Kátul, konz. l. 242, zmagovalec nad Kartažani pri Egatskih otokih: N., L.

2. Q. Lutatius Catulus Kvint Lutacij Kátul je predlagal zakon, po njem imenovan lex Lutatia (de vi); kot konz. je l. 102 skupaj z Marijem porazil Kimbre na Ravdijskih poljanah. Kasneje je prišel v hud spor z Marijem in zato je l. 87 naredil samomor: Ci., L. epit., Aur.

3. Q. Lutatius Catulus Capitolīnus Kvint Lutacij Kátul Kapitolijski, sin prej omenjenega, plemič, sodnik v pravdi zoper Vera (Vérres), je znova posvetil l. 83 pogorelo svetišče na Kapitolu (od tod priimek): Ci., S. — Od tod adj. Lutātiānus 3 Lutácijev: praedia Paul. (Dig).

magistrat [mažistra] masculin upravni, sodni uradnik; vieilli javna uprava; politične oblasti

magistrat (assis) sodnik
magistrat debout, au parquet uradnik državnega tožilstva, državni tožilec
magistrat instructeur preiskovalni sodnik

mineur, e [minœr] adjectif manjši, manj pomemben; juridique mladoleten; musique mol; masculin, féminin mladoletnik, -ica

mineurs de 18 ans mladoletniki do 18 let
mineur délinquant mladoleten prestopnik
Asie féminin Mineure Mala Azija
en mineur (musique) v molu
écrivains masculin pluriel mineurs manj pomembni pisatelji
frère masculin mineur (religion) minorit, frančiškan
juge masculin, tribunal masculin des mineurs sodnik, sodišče za mladoletnike

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

miróven (of) peace

miróvna konferenca peace conference
miróvni kongres peace congress
miróvna pogajanja negotiation of peace
miróvna pogodba peace treaty
miróvni pogoji peace terms
miróvna politika peace policy
miróvna ponudba peace offer
miróvno sodišče arbitration committee
miróvni sodnik justice of the peace (krajšava: J.P.); arbiter

miróven de (la) paix

mirovno gibanje mouvement moški spol pour la paix
mirovna konferenca conférence ženski spol de la paix
mirovna pogajanja négociations ženski spol množine de paix
mirovna pogodba traité moški spol de paix
mirovni sodnik juge moški spol de paix

miróven (-vna -o) adj.

1. di pace:
mirovna konferenca conferenza di pace
mirovna pogodba trattato di pace
mirovni pogoji condizioni di pace

2. di riposo:
mirovno stanje (stato di) riposo
fiz. mirovna lega posizione di riposo
mirovna masa massa di riposo
elektr. mirovni kontakt contatto di riposo
jur. mirovni sodnik giudice conciliatore

miróven de paz; pacifista

mirovno gibanje movimiento m pacifista
mirovna korferenca (kongres) conferencia f (congreso m) de la paz
mirovna pogodba (pogoj, pogajanja, posredovanje, sodnik) tratado m (condición f, negociaciones f pl, mediación f, juez m) de paz

mite agg. blag, mil; prizanesljiv; nizek:
clima mite blago podnebje
giudice mite blag sodnik
il mite agnello blago jagnje
interesse mite nizke obresti

mladoléten, mladolétnik, mladolétnica menor m/f (de edad)

mladoletna sirota pupilo m, -la f
sodnik za mladoletne juez m de (tribunal de) menores
sodišče za mladoletne tribunal m tutelar de menores
skrbništvo za mladoletne protección f de menores

mladoletnik [é] moški spol (-a …) der Jugendliche (ein -r); pravo der Minderjährige, Unmündige
sodišče za mladoletnike das Jugendgericht
sodnik za mladoletnike der Jugendrichter

mora² -ae, f

1. odlog, odlašanje, odlašek, zamuda, zavlačevanje, zatezanje: S., Lucr., Iuv., Sen. ph. idr., sine (ullā) morā Ci. ali nullā morā Pr. ali nullā morā interpositā C. brez odloga, nemudoma, haud mora V. takoj, nulla mora est Pl., N. lahko se takoj zgodi, est mora Pl. to preveč zamuja, je predolgočasno, iam iam nulla mora est V. zdaj se ne obotavljam več, in iudice nulla mora est O. sodnik je pripravljen, nulla in me est mora V. ali per me nulla mora est Ter. ali neque ego in morā sum L. jaz ne zadržujem, tribuni erant in morā L. tribuni so ovirali (preprečevali), non mora tibi erit in me Ter. jaz te ne bom mudil, jaz te ne bom zadrževal, hoc mihi morae est Ter. to me zamuja, zaradi tega zamujam, esse morae nuptiis Ter. zadrževati svatbo, res habet moram Ci. se odloži, je odložena, moram mihi nullam fore Ci. da se ne smem obotavljati, una moras quaerit O. želi odlog, moram trahere V. obotavljati se, alicui rei moram producere Ter. ali facere, adferre, inferre Ci. ali offerre, inicere L. odlašati s čim, moram inferre ad aliquid Ci. odložiti (odlagati) kaj, quaeris in nullo amore moram Pr. pri nobeni ljubezni ne iščeš dolgega oprezovanja = deklice te kmalu uslišijo, pati lentas obsidione moras O. zdržati počasi se vlekoče (= dolgotrajno) obleganje, inter moras Plin. iun., Suet. ali inter aliquas moras Suet. medtem, tačas. Skladi: habui paululum morae, dum … C. in Ci. ep. moral sem malo počakati, da … ; nullam moram exoriri posse, quominus diriperentur C., est aliquid in morā, quominus … L. ali ne … L. nekaj zadržuje (ovira, preprečuje), nihil in morā habuit, quominus … Vell. ni se obotavljal, nec per nos erit mora, quominus gratissimi simus Sen. ph., nulla mora facta, quin Poenus in aciem educeret L., haud ullam intercessuram moram, quin urbs ei traderetur L., nullam moram interponendam putavimus, quin videremus hominem Ci.; mora est z inf. zadrževalo (mudilo) bi: O.; mera mora est z inf. bila bi zgolj potrata časa: Pl.; longa mora est z inf. predolgo bi (nas, vas) zamujalo, toda: hoc quoque, cur ita sit, dicere nulla mora est O. ti nemudoma povem; occ.
a) (na pohodu) počitek, dan počitka, premor, odmor: L., O., nec mora nec requies V.; meton.: pars agmina cogunt castigantque moras V. in kaznujejo počasneže.
b) (v govoru) premor, premolk: Q., intervalla, morae respirationesque Ci.

2. meton.
a) razdobje, obdobje, doba, čas: Plin., molliri morā ali dolor finitus est morā O. sčasoma, polagoma, longa fuit medii mora temporis O. vmesno obdobje.
b) kar povzroča zamudo, ovira, zadržek, zapreka, prepreka; abs.: Lucr., praecipitare ali rumpere moras V. odpraviti (odpravljati), quae tantae tenuere morae? V.; z objektnim gen.: Sen. ph., Fl., restituendae Romanis Capuae mora et impedimentum es L. ti zatezaš in oviraš, Abas pugnae nodus moraque V. zadrževalec; s subjektnim gen.: Sil., Stat., Val. Fl., mora clipei, loricae, fossarum V. ovirajoč ščit, oklep, jarek.

moraln|i (-a, -o) Moral-, Sitten-, ironično Tugend- (kodeks der Moralkodex, Sittenkodex, nauk die Morallehre, pojem der Moralbegriff, sistem das Moralsystem, sodnik der Sittenrichter, ironično Tugendrichter, zakon das Moralgesetz, Sittengesetz, predstava die Moralvorstellung, pridiga die Moralpredigt, teologija die Moraltheologie, propadanje der Sittenverfall)
moralno nesprejemljiv sittenwidrig