Franja

vôjna guerra f

v vojni en la guerra
med vojno durante la guerra
bliskovita (bratovska, državljanska, hladna, vroča, manevrska, maščevalna, osvajalna) vojna guerra relámpago (fratricida, civil, fría, caliente, de maniobras, de venganza, de conquista)
plinska (premikalna, podmorniška, totalna, verska, sveta) vojna guerra química (de movimientos, submarina, total, de religión ali religiosa, santa)
vojna na morju, kopnem in v zraku guerra en el mar, en tierra y en el aire
carinska vojna guerra de tarifas, guerra aduanera
križarska vojna (hist) cruzada f
30-letna vojna (hist) la guerra de los treinta años
vojna za neodvisnost guerra de (la) independencia
narodnoosvobodilna vojna guerra de liberación nacional
svetovna vojna la Gran Guerra (1914-1918), la primera guerra mundial, (1939-1945) la segunda guerra mundial
pomorska vojna guerra naval (ali marítima)
papirna vojna papeleo m burocrático
vojna do skrajnosti guerra a ultranza
vojna za življenje ali smrt guerra a muerte
vojna na nož, brez usmiljenja guerra sin cuartel
vojna je pač vojna en la guerra como en la guerra
preprečitev vojne prevención f de la guerra
biti v vojni estar en guerra
biti v vojni s kom (fig) estar a matar con alg
iti v vojno ir (ali marchar) a la guerra
vojna izbruhne la guerra estalla
napovedati vojno kaki državi declarar la guerra a un país
preprečiti vojno prevenir la guerra
začeti vojno empezar una guerra, armar (ali mover) guerra

vrélec (-lca) m

1. sorgente; knjiž. sorgiva; ekst. polla:
arteški, kraški, mineralni, topli vrelec sorgente artesiana, carsica, minerale, termale
naftni vrelec pozzo di petrolio

2. (vir, izvor) fonte; knjiž. scaturigine:
ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha eros e tanatos, amore e morte, le due fonti dell'ispirazione poetica

vročin|a¹ ženski spol (-e …) die Hitze (huda Backofenhitze, opoldanska Mittagshitze)
pasja vročina drückende Hitze, Bruthitze, Hundstagshitze, Mordshitze
… vročine Hitze-
(čas die Hitzeperiode, naval Hitzewallung, vpliv die Hitzeeinwirkung)
smrt od/zaradi vročine medicina der Hitzetod, Wärmetod
obstojen proti vročini hitzebeständig, hitzeresistent
odpornost proti vročini die Hitzebeständigkeit, Hitzeresistenz, samo tehnika Warmfestigkeit

vrzél lacune ženski spol , vide moški spol (tudi figurativno) ; (med zobmi, v zidu, vojaško) brèche ženski spol ; trou moški spol , trouée ženski spol

brez vrzeli sans lacunes (ali vides), complet
izpolniti, zadelati vrzel combler une lacune (ali un vide), boucher un trou
napraviti vrzel (prodor) (vojaško) faire une trouée (ali une brèche, un vide)
njegova smrt je zapustila veliko vrzel sa mort a laissé un grand vide

vrzél (-i) f buco, lacuna, vuoto (tudi pren.); deficienza:
vrzel v plotu buco nello steccato
njegova smrt je pustila veliko vrzel la sua morte ha lasciato un gran vuoto
vrzeli v znanju lacune nelle conoscenze
vrzeli v spominu vuoti di memoria

zadušit|ev ženski spol (-ve …)

1. medicina die Erstickung
nevarnost zadušitve die Erstickungsgefahr
smrt zaradi zadušitve der Erstickungstod

2. figurativno upora ipd.: die Niederwerfung, Niederschlagung

zadušítev étouffement moški spol , suffocation ženski spol , asphyxie ženski spol

napad zadušitve crise ženski spol (ali accès moški spol) d'étouffement
smrt z zadušitvijo (mort ženski spol par) asphyxie ženski spol

zadušítev (-tve) f

1. soffocamento, asfissia:
smrt zaradi zadušitve morte per asfissia

2. pren. il soffocare, il domare; repressione:
zadušitev požara il domare l'incendio
zadušitev upora repressione della rivolta

zajčj|i (-a, -e) Hasen- (pečenka der Hasenbraten)
zajčji kenguru živalstvo, zoologija das [Hasenkänguruh] Hasenkänguru
zajčji šaš rastlinstvo, botanika die Hasenfuß-Segge
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

zájčji (-a -e) adj. di coniglio, conigliesco; ekst. di lepre, leporino:
zajčje meso carne di coniglio
zajčji mladiči leprotti
bot. zajčja deteljica, zajčja sol acetosella (Oxalis acetosella)
bot. zajčja rebra sisaro, pastinaca (Pastinaca sativa)
med. zajčja ustnica lagostoma, labbro leporino
gastr. zajčja obara spezzatino di lepre
med. zajčje oko lagoftalmo
lov. zajčje večalo fischietto da richiamo
bot. zajčji mak adonide (Adonis vernalis)
gastr. zajčji ragu sivè
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre

zapísati to write down; to note down; to jot (down); to put down (za for); to register

zapísati voznika zaradi prehitre vožnje to take down a motorist's name and address for speeding (ali for exceeding the speed limit)
zapísati si to take a note (of), to take down
zapišite me za 50.000 tolarjev put me down for 50,000 tolars
zapisan noted down, registered, jotted down
biti dobro zapisan pri kom (figurativno) to be well thought of by someone, (pogovorno) to be well in with someone
on je dobro (slabo) zapisan pri meni (figurativno) he is in my good (bad, black) books
slabo je zapisan pri svojem šefu he is in a tough spot with his boss
smrt mu je zapisana v obrazu arhaično he has the seal of death in his face

zapitost samostalnik
(o alkoholizmu) ▸ iszákosság
Napisala je celo, da lahko alkoholika prej smrt pobere, kot pa da najde rešitev iz svoje zapitosti. ▸ Még azt is írta, hogy egy alkoholistát előbb elvisz a halál, mint hogy kiutat találjon az iszákosságból.

zaradi, zaradi koga/česa:

1. vzrok: wegen (des), infolge (visoke vode infolge Hochwassers, goste megle infolge dichten Nebels), -halber (bolezni krankheitshalber, gesundheitshalber, selitve umzugshalber, spremenjenih okoliščin umständehalber, umstandshalber); (na podlagi) aufgrund; (po zaslugi) dank; (s pomočjo) mit Hilfe von

2. razlog: von … wegen (poklica von Berufs wegen); -halber (dolžnosti pflichthalber, pravičnosti gerechtigkeitshalber, previdnosti vorsichtshalber, spodobnosti ordnungshalber, varnosti sicherheitshalber, zabave vergnügenshalber, vergnügungshalber); (zavoljo) um … willen (brata um seines Bruders willen, samega sebe um seiner selbst willen, ljubega miru um des lieben Friedens willen); (na ljubo) (jemandem/einer Sache) zuliebe (samo zaradi tebe nur dir zuliebe, zaradi kariere der Karriere zuliebe); (spričo) auf … hin (suma auf einen Verdacht hin)

3. namen: wegen (des), zwecks (ugotovitve osebnih podatkov zwecks Feststellung der Personalien, temeljite preiskave zwecks gründlicher Untersuchung)

4. ozir: (zastran) wegen (des); (v zadevi) betreffs (kratica : betr.)

5. (od) vor (mraza vor Kälte) ➞ → mraz, strah, nesnaga

6.
s sestavljenko: smrt zaradi, zaradi zadušitve der Erstickungstod
nabrekanje tal zaradi, zaradi mraza die Frosthebung
slep zaradi, zaradi bleska snega schneeblind …

7.
zaradi, zaradi mene/tebe/njega/nas/ vas/njih meinetwegen/deinetwegen/seinetwegen/ unsertwegen/euretwegen/derentwegen
zaradi, zaradi mene (meni je vseeno) von mir aus, meinetwegen

zarés

A) adv.

1. davvero, veramente; proprio:
ne dela se, zares spi non finge, dorme davvero
nisi se zmotil, zares je bila ona non hai sbagliato, era proprio lei

2. (zavzeto, odgovorno) seriamente, sul serio:
opozoril nihče ne jemlje zares nessuno prende sul serio gli avvertimenti
misliti kaj na smrt zares pensare qcs. con assoluta serietà

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
bil je zares razburjen era proprio incavolato

4. (poudarja pomen besede) ○:
je zares velik talent è un grandissimo talento
pesmi so zares dobre le poesie sono bellissime

B) zarés (v medmetni rabi) (izraža soglasje, pritrditev) davvero, sul serio:
lepo je, zares è bello, davvero

zaslútiti presentir; barruntar

zaslutiti svojo bližnjo smrt presentir su muerte próxima

zastrupit|ev ženski spol (-ve …) die Vergiftung (z alkoholom Alkoholvergiftung, z arzenom Arsenvergiftung, z bromom Bromvergiftung, z dimom Rauchvergiftung, s fenolom Phenolvergiftung, s fosforjem Phosphorvergiftung, z gobami Pilzvergiftung, s hrano Lebensmittelvergiftung, z mesom Fleischvergiftung, z ogljikovim monoksidom Kohlenmonoxydvergiftung, s plinom Gasvergiftung, z ribami Fischvergiftung, s svincem Bleivergiftung, z uspavali Schlafmittelvergiftung)
zastrupitev s sečem (uremija) Harnvergiftung
zastrupitev krvi (sepsa) Blutvergiftung
center za zastrupitve medicina das Entgiftungzentrum
nevarnost zastrupitve die Vergiftungsgefahr
smrt zaradi zastrupitve der Vergiftungstod
znaki zastrupitve množina Vergiftungserscheinungen množina

zboléti (-ím) | zbolévati (-am) perf., imperf. ammalarsi:
zboleti za jetiko, za rakom ammalarsi di tubercolosi, di cancro
na smrt zboleti ammalarsi mortalmente

zgóden (-dna -o) adj.

1. mattiniero; primo:
zgodni potniki i primi passeggeri

2. precoce, anticipato, prematuro; (avvenuto, capitato) anzitempo:
zgodno cvetenje fioritura precoce
zgodna smrt morte prematura

3. primo:
zgodno popoldne primo pomeriggio

4. (zgodnji) precoce, primaticcio, novello:
zgodni krompir patate novelle

zgódnji précoce, prématuré, hâtif , (jutranji) matinal; de(s) début(s)

v zgonjem jutru au petit matin, de bon (ali grand) matin, tôt le matin
v njegovi zgodnji mladosti dans sa prime jeunesse
zgodnja smrt une mort prématurée
zgodnja zima un hiver précoce
zgodnje sadje fruits hâtifs
zgodnja antika la haute Antiquité
zgodnji srednji vek les débuts du Moyen âge, le haut Moyen âge
zgodnja pisateljeva dela les œuvres de(s) début(s) d'un écrivain

zgrísti (zgrízem)

A) perf.

1. masticare, maciullare (coi denti); rodere, mordere:
zgristi jedi masticare il cibo
zgristi si nohte, ustnice rodersi le unghie, mordersi le labbra

2. pren. stremare, esaurire; consumare:
bolezen ga je zgrizla è stremato dalla malattia
ljubosumje zgrize človeka la gelosia consuma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kritiki so ga zgrizli la critica lo ha stroncato

B) zgrísti se (zgrízem se) perf. refl.

1. pren. rodersi (dalla rabbia, dal dolore)

2. pren. (spreti se) discutere, litigare:
zgristi se na smrt litigare aspramente