Franja

Zadetki iskanja

  • indispuesto pretekli deležnik od indisponer; bolehav; ki mu je slabo; ki je v neprijateljstvu z

    sentirse indispuesto slabo se počutiti
  • indispús -ă (-şi, -se) adj.

    1. nerazpoložen, slabe volje, čemeren

    2. rahlo bolan, ki se slabo počuti
  • ineducato agg. nevzgojen, slabo vzgojen, neotesan; ekst. slabš. nešolan
  • in-ermis -e in in-ermus 3 (in, arma)

    1. brez orožja, brez obrambe, neoborožen, nebranjen, brez obrambe: Cu., Prop., Suet. idr., inermem tribunum gladiis adoriuntur Ci., qui homines inermos armis reppulerit Ci., civitatem servavi inermis Ci. kot mož miru, ab inermis pedibus auxilium petere S., inermia bracchia O., inermis manus, inermia pectora, inerme vulgus V., inermi milites C., inermis latro S., gingiva inermis Iuv. brezzoba, Nilus fama tantum, inermi quaesitu, cognitus Plin. brez vojne.

    2. occ. brez vojaštva (vojakov), brez posadke, nezaščiten: praedas agens ex agro inermi L., inermis Achaia T., inermes legati, inermes provinciae T., omnia ... nuda et inerma Lucr.

    3. metaf. slabo opravljen, nepodkovan: fuit carmen inerme O. brez osti, nikogar žaleča, Amor Tib. ne zadevajoč ran, in philosophiae alterā parte inermis Ci. slabo podkovan, virus Prud. brez učinka, senectus T. brez otrok.
  • infelicitous [infilísitəs] pridevnik
    nesrečen, neumesten, neprikladen, slabo izbran
  • īnfīrmis -e = īnfīrmus slab: lapides Amm.; adv. īnfīrmiter

    1. netrdno, rahlo: vitulamina inf. posita Vulg.

    2. metaf. duševno ali nravno slabo, medlo, nično, brez moči (poudarka): inf. invalideque dici Arn., carnis sensus inf. pavidus Aug. malodušnost, malosrčnost.
  • īnfīrmitās -ātis, f (īnfīrmus)

    1. slabost, onemoglost, bolezen, bolehnost, slabo počutje: Suet., Vulg., Cels., animi vires corporis infirmitas non retardavit Ci., unius hominis infirmitas Ci., i. puerorum, iuvenum Ci., virium C., naturae S., valetudinis Ci. omajano zdravje, puerilis Q., personarum naturae Q., oculorum Plin. iun., aedificii Icti. razpad(anje), vini Col. netrpežnost, infirmitates mearum Plin. iun. bolezen, bolehnost, in itinere infirmitate simulata Iust.

    2. meton. slabotnejši = ženski spol, ženske: patiendum huic infirmitati est ... L.; tudi otroci, dečki: infirmitas a robustioribus Q.

    3. metaf.
    a) duševna slabost: impositum onus propter infirmitatem animi deponere Ci. zaradi malodušnosti, inf. ingenii Ci., T., hominum Ci. ali humana T., memoriae Icti. slab spomin, mentis Sen. ph.
    b) nravna (moralna) slabost, omahljivost, nestanovitnost, nezanesljivost, nesamostojnost: mulieres propter infirmitatem consilii in tutorum potestate sunt Ci., bonorum Ci., Gallorum C., levitas infirmitasque iudiciorum Ci. nezanesljivost sodnikov.
  • informal nereden, nezanesljiv, neresen, nepravilen, nesoliden; slabo vzgojen
  • īn-frequens -entis

    1. redkokdaj (malokdaj) navzoč, prihajajoč, redek: parcus deorum cultor et infrequens H. skop in ne kaj priden častilec bogov, sum Romae infr. Ci. ep., lector Plauti Gell., vocabulum, usus Gell. nenavaden, neraben, redek; z gen.: infr. rei militaris Corn. nepriden (redkokdaj) v voj. službi; pren.: infr. militia Pl. nepridna služba (pri ljubici).

    2. maloštevilen, ne v velikem številu (navzoč): copiae infrequentiores, quod multi... defecerant C., hostes infrequentes L., agmen L., senatus C. maloštevilen senat = slabo obiskana seja senata, nesklepčna seja senata, multitudo Iust.

    3. redko obljuden, redko naseljen, slabo obiskan: qua infrequentissima urbis sunt L. najbolj zapuščeni deli mesta, infr. causa Ci. sodna razprava, pri kateri je malo poslušalcev, neobiskana, nepomembna; z abl. ne obilujoč s čim: signa infrequentia armatis L. slabo z oboroženci obdani prapori = maloštevilni oddelki, pars urbis infrequens aedificiis L. kjer je le malo hiš, alvi paucitate plebis infrequentes Col.

    4. metaf. nevešč česa: vocum Latinarum Gell.
  • inīquō -āre (inīquus) vzne(je)voljiti, spraviti (spravljati) v slabo voljo: Laberius ap. Non.
  • insinuer [ɛ̃sinɥe] verbe transitif spretno ustvarjati slabo mnenje o kom, insinuirati; prišepetavati kaj, spretno namigovati na kaj, spretno dati razumeti; podtikati komu kaj

    qu'insinuez-vous par là? kaj hočete reči s tem? na kaj namigujete?
    insinuer une sonde dans une plaie spretno vriniti sondo v rano
    s'insinuer spretno (počasi, neopazno) se vsiliti, se vriniti, se vtihotapiti
    s'insinuer dans la foule vriniti se v množico
    je me suis insinué dans ses bonnes grâces, dans sa confiance posrečilo se mi je pridobiti njegovo naklonjenost, njegovo zaupanje
    le poison s'insinue dans les reins strup počasi prodira v ledvice
  • intemperiae -ārum, f (intemperāre) nevihta, vihar, vihra, slabo vreme: calamitates intemperiasque prohibessis Ca.; metaf.: quae te intemperiae tenent? Pl. kaka vihra te je prešinila? = ali si blazen?, quae intemperiae nostram agunt familiam Pl., i. agitant senem Pl., intemperiarum (nemirov) negotiorumque pleni Gell.
  • intempērie f pl. vremenske neprilike, slabo vreme; pren. težave, nadloge:
    le intemperie della vita življenjske nadloge
  • intemperie ženski spol neurje, slabo vreme

    a la intemperie brez strehe, izpostavljen slabemu vremenu; pod milim nebom
  • intemperíe -i f (pl.) vremenske neprilike, slabo vreme
  • intempéries [-ri] féminin pluriel vremenske neprilike, slabo vreme; ostro podnebje

    résistant aux intempéries utrjen proti vremenskim neprilikam
    à l'abri des intempéries na varnem, v zavetju pred slabim vremenom
    braver les intempéries kljubovati vremenskim neprilikam, slabemu vremenu
  • in-valentia -ae, f nemoč, slabost, slabo počutje, bolehnost, nedožje: Gell., Ap.
  • invērso

    A) agg.

    1. nasproten:
    in senso inverso v nasprotno smer
    costruzione inversa jezik obrnjeni besedni red

    2. pren. pog. slabe volje, zlovoljen, slabo razpoložen

    3. biol. inverzen

    4. jezik
    verbi inversi inverzni glagoli

    B) m

    1. nasprotno, obrnjeno

    2. mat. recipročna vrednost
  • iponutrire v. tr. (pres. iponutro) podhraniti, slabo hraniti
  • ir-recordābilis -e ki si slabo zapomni, nepomljiv: Arn.