Franja

kákršen as; like

kákršno delo, takšno plačilo as the work, so the reward
kákršen oče, takšen sin like father, like son
kákršen gospodar, takšen sluga like master, like man
kákršno življenje, takšna smrt as man lives, so he shall die
takšen, kákršen je just as he is

like³ [laik] predlog
kakor (a house like yours)
približno, blizu (something like 100)

to look like biti podoben komu, čemu
what does he look like? kako izgleda?
it looks like rain kaže na dež
to feel like s.th. biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kaj
I feel like sleeping rad bi spal, želim si spati
like that tak, tako, na tak način
nothing like as bad as that še zdaleč ne tako slab
there is nothing like that nič ni boljšega od tega
something like a day res krasen dan
pogovorno this is something like! to se lepo sliši, to je že boljše
pogovorno that is more like it! to se že boljše sliši
like father, like son jabolko ne pade daleč od drevesa
like master, like man kakršen gospodar, tak sluga
like a shot kot bi izstrelil, brez pomisleka
pogovorno like anything besno, noro, kot nor

livery² [lívəri] samostalnik
livreja; cehovska obleka; uradna uniforma
zgodovina vazalska noša; član londonskega ceha
figurativno obleka, noša; oskrba konj (za plačilo)
pravno predaja lastništva, predajna listina
zgodovina oskrba s hrano ali obleko

livery servant livriran sluga
out of livery nelivriran (sluga)
in livery livriran
animals in their winter livery živali v zimski preobleki
livery of woe (žalna) črnina
livery company londonski ceh
to take up one's livery postati član londonskega ceha
livery fine pristopna taksa za članstvo v cehu
livery stable konjušnica, konjski hlev
livery and bait plačilo za oskrbo konja
to keep horses at livery imeti konje v oskrbi (za plačilo)
pravno to sue for (one's) livery sodno zahtevati prevzem lastništva
pravno to receive in livery prevzeti lastništvo

livríran (-a -o) adj. obl. in livrea, che porta la livrea:
livrirani sluga servitore in livrea
livrirani vratar guardaportone

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

master¹ [má:stə] samostalnik
gospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje
(tudi britanska angleščina) učitelj, profesor
britanska angleščina rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih)
umetnost mojster, umetnina (starejšega mojstra)
univerza magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta)
britanska angleščina vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru)
pravno glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske plošče

the Master Kristus
to be master of s.th. obvladati kaj
to be one's own master biti svoj gospodar, biti neodvisen
to be master of one's time razpolagati s svojim časom
to be master of o.s. obvladati se
like master like man kakršen gospodar, tak sluga
master and man gospodar in delavec (sluga)
to make o.s. master of s.th. polastiti se česa, obvladati kaj
Master of Arts magister filozofije
Master of Science magister naravoznanstva
Master of Ceremonies šef ceremoniala
Master of (the) Hounds vodja lova
Master of the Horse dvorni konjar
zgodovina Master of the Revels vodja dvorne svečanosti
master mariner kapitan trgovske ladje
ameriško, ekonomija master agreement okvirna tarifa
glasba master chord prevladujoč trozvok
master copy originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)
tehnično master pattern vzorčni model
zgodovina master singer mojster pevec (nemški pesniki 14: 16. stol.)
master tooth podočnik (zob)
master touch mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)
tehnično master wheel glavno pogonsko kolo

mogóčnikov (-a -o) adj. del potente, del magnate; baronale:
pejor. mogočnikov sluga reggiborsa

mozo mlad, neporočen, samski

gente moza mladina, mladi ljudje
mozo m mladenič, fant; samec (neporočen); hlapec, sluga; strežnik; dninar, težak, nosač; natakar; obešalnik
mozo de almacén trgovski sluga
mozo de caballos konjski hlapec
mozo de café kavarniški natakar
mozo de cámara komorni strežaj
mozo de cuadra hlevski hlapec
mozo de cuerda postrežček, nosač
mozo de honor drug (pri poroki)
mozo de labranza kmečki hlapec
mozo para recados, mozo recadero tekač, kurir
buen mozo stasit mladenič

nedéljski (-a -o) adj.

1. domenicale, della domenica:
nedeljska obleka abito della domenica
šalj. nedeljski lovec cacciatore inesperto
astr. nedeljska črka lettera domenicale
rel. nedeljska maša messa domenicale
šol. nedeljska šola scuola domenicale
nekdaj nedeljski sluga domenichino

2. festivo

neróden (-dna -o) adj.

1. goffo, maldestro, imbranato; impacciato:
neroden mladenič collegiale
gled. nerodni sluga zanni
nerodno plesanje il ballo dell'orso

2. (neprimeren) sconcio, sconveniente (barzelletta):
nerodne besede cafonata

3. inadatto

4. pren. penoso, antipatico, scabroso (faccenda, caso):
nerodna zadeva pasticcio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nerodni časi anni, tempi duri, difficili
biti v nerodnih letih essere adolescente, nell'adolescenza

občínski (-a -o) adj. comunale, del comune, municipale:
občinska hiša palazzo comunale, municipio
občinska skupščina assemblea comunale
občinska oblast municipalità
občinski svet consiglio comunale
občinska uprava amministrazione comunale
občinski davki imposte comunali
pog. občinski mož assessore comunale; impiegato comunale
občinski sluga messo comunale
občinski tajnik segretario del Comune, comunale
občinski pesjak stabulario
občinski zdravnik medico condotto

ordenanza ženski spol uredba, predpis

ser de ordenanza biti predpisan
ordenanza m/f ordonanc, častniški sluga; sluga

ossēquio m (pl. -qui)

1. spoštovanje, spoštljivo obnašanje, spoštljivost:
manifestazione di ossequio izraz spoštovanja
in ossequio a v skladu, po:
in ossequio alle leggi po zakonu

2.
ossequi pl. spoštovanje, spoštljiv pozdrav:
i miei ossequi! spoštovanje!, sluga pokoren!

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

pokóren (-rna -o) adj.

1. sottomesso, ubbidiente, acquiescente:
pokoren podložnik suddito ubbidiente
inter. sluga pokoren! servo Suo!
pren. pejor. pokorni sluga portaborse, tirapiedi

2. sommesso, umile, servile

ponížen (-žna -o) adj.

1. umile

2. sottomesso, servile, dimesso:
star. sluga ponižen servo suo, vostro, di Vossignoria

3. pren. modesto, semplice, piccolo

pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla

prevdán (-a -o) adj. pren. devotissimo; umilissimo:
(nekdaj v pismih) Vaš prevdani sluga di Signoria Vostra servo umilissimo

rey moški spol kralj; glavar, vodja

rey de baraja kralj pri kartah
rey de codornices hrestač (ptič)
Rey de Romanos rimski kralj (cesar) (nekoč v Nemčiji)
Rey Sabio (fig) David; = Alfonso el Sabio
en el tiempo del rey que rabió, en tiempo del rey Perico nekdaj, nekoč
alzar (por) rey za kralja oklicati
ni quitar, ni poner rey ne se v kaj vmešavati
servir al rey vojaščino služiti
vivir a cuerpo de rey (fig) živeti kot knez
no temer rey ni roque (fig) ne se bati ne vraga ne boga
tratar a cuerpo de rey kot kralja gostiti
cual el rey, tal la grey kakršen gospod, takšen sluga
los reyes kraljevi par
los Reyes Magos sveti trije kralji
(fiesta de) reyes praznik svetih treh kraljev (6.januar)

riverito agg. spoštovan, cenjen:
Riverito Signore Spoštovani gospod! (v pismih)
riverito! sluga pokoren (pri ustnem pozdravljanju)