Franja

kereféke ž mn., kereféki m mn. (madž. körforgas)
1. prazen sijaj: dvorske kerefeke
2. prazne norčije, ničevosti: šta će meni torte i druge kojekakve kerefeke
3. praviti kerefeke izmotavati se, hoditi okoli vrele kaše

mat³ [mæt]

1. pridevnik
moten, medel, brez leska

2. samostalnik
moten sijaj

3. prehodni glagol
napraviti motno, matirati

mercerization [mə:səraizéišən] samostalnik
preparianje tkanine za sijaj in pojačanje

mercerize [mə́:səraiz] prehodni glagol
preparirati tkanino za sijaj in pojačanje

métalliser [-ze] verbe transitif prevleči s kovino, dati kovinski sijaj (quelque chose čemu)

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

oripeau [ɔripo] masculin zlata pena, figuré lažen sijaj, blišč

oripeaux pluriel ponošene obleke, neokusne obleke
être vêtu d'oripeaux oblečen v cape

oropel moški spol zlata pena; lažen sijaj

orpēllo m

1. lažno zlato, imitirano zlato; talmi

2. pren. varljiv videz, slepilo, lažni sijaj

3.
orpelli pl. (fronzoli) lesk, okrasi (tudi pren.)

platinare v. tr. (pres. platino)

1. prevleči s platino, platinirati

2. dati platinasto barvo, platinast sijaj

ragréer [ragree] verbe transitif, architecture dokončati (zgradbo); figuré dati sijaj, blesk

relumbrón, relumbro moški spol močan sijaj, zasvetlikanje; zlata pena

de relumbrón (fig) bleščeč, toda prazen

relustrer [rəlüstre] verbe transitif, figuré dati nov sijaj (quelque chose čemu, une glace zrcalu)

repolish [ri:pɔ́liš] prehodni glagol
zopet zgladiti, (s)polirati, poleščiti
figurativno dati nov sijaj

satin [sǽtin]

1. samostalnik
atlas (svetla tkanina); površina kot atlas

(white) satin arhaično, sleng žganje, gin

2. pridevnik
atlasen, atlasast, gladek, blesteč

3. prehodni glagol
zgladiti (papir), dati sijaj (čemu), spolirati; satinirati

shadow¹ [šǽdou] samostalnik
senca (določene oblike)
množina mrak, tema
figurativno varstvo, zaščita
figurativno imitacija, kopija, posnemanje
figurativno prazen sijaj, odraz tuje slave; malenkost, trohica, sled; duh, fantom, prikazen; stalni spremljevalec, "senca"; zasledovalec, špijon, detektiv

without a shadow of doubt brez najmanjšega dvoma
shadow boxing šport boksanje z namišljenim nasprotnikom (za trening)
shadow cabinet figurativno kabinet, vlada v senci
the shadow of a shade lažni videz
under the shadow of the throne pod zaščito prestola
shadow factory lažna tovarna
to be afraid of one's own shadow lastne sence se bati
he is but a shadow of his former self on je le še senca tega, kar je prej bil
to catch at shadows loviti fantome
there never was a shadow between him and his friend nikoli ni bilo kake sence (nesporazuma) med njim in njegovim prijateljem
coming events cast their shadows before prihodnji dogodki se dajo slutiti
may your shadow never grow less figurativno vso srečo (veliko uspeha) ti želim!
to pursue a shadow zasledovati senco
to quarrel with one's own shadow figurativno biti zelo razdražljiv
to be reduced to a shadow spremeniti se v kost in kožo, zelo shujšati, figurativno obstajati le po imenu
to throw away the substance for the shadow izpustiti plen za njegovo senco
to be worn to a shadow zelo shujšati, postati pravi okostnjak

shell¹ [šel] samostalnik
lupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje
vojska topovska granata, mina (metalca min)
ameriško naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln
figurativno zadržanost, zaprtost, odljudnost
figurativno zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj
poetično, glasba lira

in the shell še neizvaljen, še v razvoju
the shell of a doctrine obris doktrine
the shell of a ship trup ladje
heavy shell vojska težka granata
to come out of one's shell figurativno osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)
to retire into one's shell zapreti se vase, umolkniti

silver¹ [sílvə]

1. samostalnik
srebro; srebrni denar; srebrni jedilni pribor, srebrna posoda; srebrn sijaj (barva)
fotografija srebrni nitrat

German silver, nickel silver zlitina nikla za jedilni pribor, nepravo srebro
loose silver posamezni srebrni kovanci, srebrn drobiž
he gave me two pounds in silver dal mi je dva funta v srebrnem denarju
her uncle gave her most of his silver stric ji je dal večino svoje srebrnine

2. pridevnik
srebrn, srebrnkast; (glas) zvonek
figurativno srebrn (25-letni jubilej; plasiran na drugem mestu)

silver alloy srebrna zlitina
the silver age srebrna doba; doba rimske književnosti po Avgustu
silver basis ekonomija srebrna valuta
silver ore srebrna ruda
silver studded s srebrom okovan ali obšit
a silver tone srebrn, zvonek glas
silver standard srebrna vrednota
Silver State vzdevek za državo Nevado ali Colorado v ZDA
a silver-tongue pogovorno oseba, ki zna dobro govoriti
to have a silver tongue biti dober, vešč govornik
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno biti rojen pod srečno zvezdo
every cloud has its silver lining figurativno vsaka nesreča ima nekaj tolažilnega, ni nesreče brez sreče

silver² [sílvə] prehodni glagol & neprehodni glagol
posrebriti (se), prevleči s srebrom, obložiti s srebrnimi lističi, dati srebrn sijaj; napraviti (lase) srebrne, sive; postati kot srebro; osiveti, pobeliti (se)

silveriness [sílvərinis] samostalnik
srebrnost, srebrn sijaj