Franja

oddel|ek [é] moški spol (-ka …)

1. v trgovini, podjetjih: die Abteilung (delikatesni Feinkostabteilung, devizni Devisenabteilung, galanterijski Galanteriewarenabteilung, Kurzwarenabteilung, glasbeni Schallplattenabteilung, infekcijski medicina Infektionsabteilung, inozemski Auslandsabteilung, izvozni Exportabteilung, kozmetični Kosmetikabteilung, kreditni Kreditabteilung, nabavni Einkaufsabteilung, notranji/domači Inlandsabteilung, pravni Rechtsabteilung, prodajni Vertriebsabteilung, Verkaufsabteilung, reklamni Werbeabteilung, medicina rentgenski Röntgenabteilung, s svežim mesom Frischfleischabteilung, tekstilni Textilabteilung, z zavesami Gardinenabteilung, za odpošiljanje Versandabteilung, živilski Lebensmittelabteilung)

2. medicina die Station (dializni Dialysestation, moški Männerstation, nezgodni Unfallstation za intenzivno nego Intensivstation, Intensivpflegestation, Wachstation, za nego Pflegestation, otroški Kinderstation, porodni Entbindungsstation)

3.
gradbeni oddelek das Bauamt
(mestni Stadtbauamt), die Bauprüfabteilung
kadrovski/personalni oddelek die Personalverwaltung, das Personalwesen, das Personalbüro, die Personalabteilung
oddelek za parke in zelenice das Gartenamt
oddelek za informiranje die Pressestelle, der Pressedienst

4. železnica (kupe) das Abteil, Zugabteil (za kadilce Raucherabteil, za nekadilce Nichtraucherabteil, prvega razreda Erste-Klasse-Abteil, posebni Sonderabteil, potniški Fahrgastabteil)
vagon brez oddelkov der Großraumwagen

5. na fakulteti: der Fachbereich, das Seminar, das Institut

6. vojska das Kommando, die Abteilung
posebni oddelek die Einsatzgruppe
(skupina) der Marschblock
|
medicina glavna sestra oddelka die Stationsschwester
vodja oddelka der Abteilungsleiter

operacíjski

operacijska baza (voj) base f de operaciones
operacijsko področje (načrt) (voj) campo m (plan m) de operaciones
operacijska dvorana sala f de operaciones, quirófano m
operacijska miza mesa f de operaciones
operacijska sestra enfermera f de quirófano

otróški infantil

otroški bavbav coco m
otroška bolezen (umrljivost) enfermedad f (mortalidad f) infantil
otroška doklada subsidio m familiar, puntos m pl por hijos
otroško igrišče parque m infantil
otroška kaša papilla f
otroška ljubezen amor m filial
otroška sestra, vzgojiteljica niñera f
otroška vozovnica billete m infantil, medio billete m
otroško varstvo protección f de la infancia
otroški voziček cochecito m
otroški vrtec casa-cuna f, guardería f infantil, jardín m de la infancia, fam parvulario m
otroška vrtnarica maestra f de párvulos
otroška hrana alimentos m pl para niños
otroški bicikel bicicleta f de niño
otroški zdravnik pediatra m
odrasti otroški dobi haber salido ya de la infancia

Pāsiphaē -ēs in Pāsiphaa -ae, f (Πασιφάη „vsem sveteča“) Pazífaa, hči Helija, boga sonca, Kirkina sestra, žena kretskega kralja Minosa, mati Minotavra: O., Suet. Od tod adj. Pāsiphaēïus 3 (Πασιφαήϊος) Pazifajin; subst. Pāsiphaēïa -ae, f = Phaedra (Pazifajina hči): O.

patronážen

patronážna služba home nursing, home care
patronážna sestra nurse in the home care service

patronážen (-žna -o) adj. di, del patronato:
patronažna sestra assistente sanitaria; visitatrice

pehota samostalnik
1. (kopenska vojska) ▸ gyalogság, gyaloghadUkazal je, naj se pehota razvrsti v štiri kolone in za njo v šestih kolonah konjenica. ▸ Parancsba adta, hogy a gyalogság négy, a lovasság pedig hat oszlopba rendeződjön.
Dolga kolona se je premaknila: ob straneh je v dveh vrstah korakala konjenica, v sredini pa pehota. ▸ A hosszú oszlop megindult: a lovasság két sorban menetelt oldalt, a gyalogság pedig középen.
Štiri leta in pol sem bila vojakinja v pehoti, zdaj delam kot medicinska sestra. ▸ Négy és fél évig gyalogsági katona voltam, most nővérként dolgozom.
Povezane iztočnice: težka pehota, lahka pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota, mehanizirana pehota

2. (skupina ljudi) ▸ gyalogság, had
Most čez Dragonjo je zasedla slovenska novinarska pehota. ▸ A Dragonja folyó feletti hidat a szlovén újságírók hada foglalta el.
Statisti so kot nekakšna pehota v filmski industriji. ▸ A filmiparban a statiszták olyanok, mint a gyalogság.

pērdere^*

A) v. tr. (pres. pērdo)

1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo

2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak

4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo

B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti

Pērō² -ūs, f (Πηρώ) Péro, (gen. Pero ali Pere), hči Neleja, Nestorjeva sestra: Pr.

Phaedra -ae, f (Φαίδρα) Fájdra, Minojeva hči, Ariadnina sestra, Tezejeva soproga; ljubila je svojega pastorka Hipolita ter mu s svojim obrekovanjem nakopala smrt: V., O. (ki meri nom. Phaedrā), Hyg.

Phaethūsa -ae, f (Φαέϑουσα „Sveteča“) Faetúza, Faetontova sestra: O.

Phoebē -ēs, f (Φοίβη) Fójba

1. = Diana: O.; meton. mesečna noč: Stat., tertia O.

2. Levkipova hči: O., Pr.

3. Ledina hči, Helenina sestra: O.

pigeon¹ [pídžin] samostalnik
golob
sleng prismoda, tepec, lahkovernež
ameriško, sleng dekle

carrier pigeon golob pismonoša
clay pigeon glinast golob (tarča)
wood pigeon skalni golob
pigeon pair brat in sestra (dvojčka)
pigeon's milk napol prebavljena hrana, s katero golobi hranijo svoje mladiče
that's my pigeon to je moja stvar
to pluck (ali milk) a pigeon oskubsti lahkoverneža

podedováti to inherit (od, po of, from, through)

podedováti posestvo to come into (ali to inherit) an estate
ni podedoval on, temveč njegova sestra it is not he, but his sister who has come into the money
podedoval je veliko premoženje po daljnem sorodniku he has been left a large fortune by a distant relation, he has come into a large fortune left him by a distant relation
podedovan inherited

pomòćnica ž
1. pomočnica, pomagalka: sestra pomoćnica medicinska sestra; kućna pomoćnica hišna pomočnica
2. bot. pasje zelišče, Solanum nigrum; mn. bot. razhudnikovke, Solanaceae

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

Post-vorta (Postverta) -ae, f Postvórta (Postvêrta), boginja obrnjenega (medeničnega) poroda, poroda z medenično vstavo (= položaj plodu pred porodom in med njim; naspr. njena sestra Antevorta ali Prorsa): Varr. ap. Gell., O., Macr.

pozdràv greeting; salutation; vojska salute

pozdràvi (v pismih, po drugih) compliments pl, regards pl, respects pl, love
lepe pozdràve vaši sestri! (give) my kindest regards to your sister!
s prisrčnimi pozdràvi (komu) with kind regards (to someone)
izročite mu moje pozdràve! give him my kindest regards, kindly remember me to him!
moram vam predati njegove pozdràve I am to present you with his compliments
tudi sestra vam pošilja pozdràve my sister joins me in kind regards
srčne pozdràve vsem! (we send) our kindest greetings to you all!
pokimati v pozdràv to nod in greeting

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)

Procnē (Prognē) -ēs, f (Πρόκνη)

1. Prókna (Prógna), Pandionova hči, Filomelina sestra (gl. Philomēla), soproga trakijskega kralja Tereja, spremenjena v lastovico: O., Petr., Hyg., natas ex Philomela at[que ex Progne] … esse hirundines Pl.

2. meton. lastovica, lastovka: meropesque aliaeque volucres et manibus Procne pectus signata cruentis V., saepe tamen, Procne, nimium properasse quereris O., est aliquid, fatale malum per verba levare: hoc querulam Procnen Halcyonenque facit O., Progne inter asseres minuriens Sid.

3. otok v bližini Rodosa: Plin.