Franja

Zadetki iskanja

  • sodi|ti1 [ó] (-m) pravo urteilen, Recht sprechen; figurativno zu Gericht sitzen über
    soditi si sam (narediti samomor) sich selbst richten
  • splávati (-am) perf.

    1. imparare a nuotare

    2. nuotare, raggiungere a nuoto

    3. venire a galla, emergere

    4. pren. cavarsela:
    nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval non ho bisogno (dell'aiuto) di nessuno, me la caverò da solo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove misli so splavale k domačim col pensiero andò ai propri cari
    prihranki so splavali po grlu scialacquò tuti i risparmi
    pren. splavati po vodi fallire, andare in rovina
  • svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
    sam svoj gospod sein eigener Herr
    svoj živ dan seinen Lebtag
    otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
    varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
    v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
    vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
    po svoji volji/glavi nach seinem Willen
    po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
    proti svoji volji wider Willen
    po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
    razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
    na svojo roko auf eigene Faust
    dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
    dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
    imeti svoj ampak einen Haken haben
    najti svoj mir zur Ruhe kommen
    nositi svoj križ sein Kreuz tragen
    poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
    priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
    spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
    vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
    zaverovan v svoj prav rechthaberisch
    hoditi svoja pota eigene Wege gehen
    vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
    drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
    imeti svoje muhe seine Tücken haben
    ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
    pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
    razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
    vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
    združiti svoje sile sich zusammentun
    živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
    ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
    biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
    povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
    imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
    iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
    narediti svojo dolžnost das Seinige tun
  • svój -a, -e one's own

    na svój, -a, -e račun on one's own account
    biti sam svój, -a, -e gospodar to be one's own master
    imam svój, -a, -eo hišo I have a house of my own
    oni imajo svój, -a, -eo hišo (pohištvo) they have a house (they have furniture) of their own
    napraviti po svój, -a, -ee to do (something) on one's own
    priti (zopet) na svój, -a, -ee to come into one's own (again)
    vzeti otroka za svój, -a, -eega to adopt a child
    na tihem si svój, -a, -ee misliti o čem to keep one's thoughts (on some subject) to oneself, arhaično to keep one's own counsel about something
    vsak po svój, -a, -ee each (one) in his own way
    vsakemu svój, -a, -ee to each his own, to every man his due
  • svój mon, ton, son, notre, votre, leur ; (poudarjeno) le mien, le tien, le sien, le nôtre, le vôtre, le leur

    svoje dni jadis, autrefois, en son temps, en ce temps-là, familiarno dans le temps
    vsakemu svoje à chacun son compte (ali sa part, son dû)
    jaz imam svojo aktovko na mizi, kje imaš ti svojo? j'ai ma serviette sur la table, où as-tu la tienne?
    biti sam svoj gospod être son propre maître, ne dépendre de personne
    s svojo roko podpisati signer de sa propre main
    (otroka) vzeti za svojega adopter (un enfant)
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • svój (za 3. osebo) su , (poudarjeno) suyo

    on (ona) ljubi svojo mater él (ella) quiere (ama) a su madre
    biti sam svoj gospod no depender de nadie
    (otroka) vzeti za svojega adoptar, prohijar
    vsakemu svoje a cada uno (ali a cada cual) lo suyo
  • škrípati (-am) | škrípniti (-em) imperf., perf.

    1. scricchiolare (pavimento, scarpe); stridere (denti):
    pozimi, ko je vse škripalo d'inverno, quando tutto scricchiolava dal gelo
    lov. divji petelin škriplje l'urogallo canta, stride

    2. cricchiare, cigolare (tram)

    3. pejor. suonare, strimpellare (il violino)

    4. pren. essere in crisi, difettare, zoppicare:
    v njenem zakonu nekaj škriplje tra i due coniugi qualcosa non va

    5. pren. digrignare i denti:
    škripati (z zobmi) od jeze, zavisti digrignare i denti dalla rabbia, dall'invidia
    sam pri sebi škripati z zobmi schiattare dalla rabbia dentro di sé

    6. škripniti pog. morire, crepare, stendere le cuoia
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • teta iz ozadja frazem
    pogosto v množini, zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedkaháttérember
    Še dovolj zgodaj sem mu (kot "teta iz ozadja") svetovala, naj sam odstopi s premierskega položaja. ▸ Még idejekorán („háttéremberként”) javasoltam neki, hogy önként mondjon le a miniszterelnöki tisztségről.
    Sopomenke: stric iz ozadja, strici in tete iz ozadja
  • težáva difficulty; hardship; trial; trouble; quandary; embarrassment; crisis; figurativno snag

    v težávi (stiski) in trouble
    denarne težáve embarrassments pl
    biti v denarnih težávah to be in financial difficulties
    delati težáve to raise difficulties, to make trouble
    on skuša delati težáve he tries to make trouble
    žal mi je, da vam delam take težáve (sitnosti) (I am) sorry to give you such trouble
    imeti težáve s policijo to be in trouble with the police
    sam (si) iskati težáve to ask (ali to go looking) for trouble
    težáva je v tem, da... the trouble (ali the snag) is that...
    naleteti na težávo to come up against a difficulty
    na nepričakovano težávo to come up against a snag
    nastopila je neka težáva a difficulty arose
    izogniti se težávi to avoid (ali to evade) difficulty
    biti v (hudih) težávah (figurativno) to be in deep water
    premostiti težáve to get over (ali to overcome) the difficulties
    premagati, prebroditi težávo to surmount a difficulty
    povzročiti komu velike težáve to put someone to much trouble
    prihraniti komu težáve to spare someone trouble
    priti iz težáv to escape from difficulties, (figurativno) to be out of the wood
    smelo se spoprijeti s težávami (figurativno) to take the bull by the horns
    zabresti v težáve to get into trouble
    trpeti zaradi prebavnih težáv to suffer from digestive troubles
  • típkati to type, to typewrite

    jaz (si) sam tipkam I do my own typing
  • tòp vojska cannon, gun, piece of ordnance; (havbica) howitzer

    brzostrelni tòp quick-firing gun
    daljnostrelni tòp long-range gun
    tòpovi pl cannon, artillery, ordnance
    oblegovalni tòp siege gun
    poljski tòp field gun
    protiletalski tòp antiaircraft gun, (pogovorno) ack-ack gun
    protitankovski tòp antitank gun
    tòp, ki se opoldne sam sproži s pomočjo leče cannon-clock
    domet krogle iz tòpa range of a gun
    v dostrelu tòpa within gunshot
    odporen proti strelu iz tòpa cannon-proof
    hrana za tòpove (figurativno) cannon fodder, (arhaično) food for powder
    grmenje tòpov cannonade, roar of cannon, thunder of the guns
    strel iz tòpa gunshot
    obstreljevanje s tòpovi gunfire
    obstreljevati s tòpom to shell, to cannonade, to bombard
    namestiti tòp to post (ali to station) a gun
    ustreliti iz tòpa to fire, to discharge a gun, (s topovi celega boka ladje) to fire a broadside
    streljati, ustreliti s tòpovi komu v pozdrav to fire a salute in someone's honour
  • trobenta samostalnik
    1. (glasbilo) ▸ trombita
    zvok trobente ▸ trombita hangja, trombitaszó
    Moje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.
    igranje trobente ▸ trombitajáték
    slišati trobento ▸ trombitát hall
    pihati v trobento ▸ trombitát fúj
    zaigrati na trobento ▸ trombitán játszik
    igrati na trobento ▸ trombitán játszik
    igranje na trobento ▸ trombitajáték
    Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
    Sopomenke: trobilo
    Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

    2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitás
    prva trobenta ▸ első trombita, első trombitás
    solistična trobenta ▸ szólótrombita
    trio trobent ▸ trombitatrió
    Na koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
    Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

    3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombita
    profesor trobente ▸ trombitatanár
    študij trobente ▸ trombitatanulmányok
    Študij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.
    učenje trobente ▸ trombitatanulás
    poučevati trobento ▸ trombitát tanít
    študirati trobento ▸ trombitát tanul
    učiti trobento ▸ trombitát tanít
    Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
    vaditi trobento ▸ trombitán gyakorol

    4. (goba) ▸ trombitagomba
    Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
    Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
    Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

    5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódob
    izpušna trobenta ▸ kipufogódob
    ovalna trobenta ▸ ovális kipufogódob
    Bistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

    6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombita
    papirnata trobenta ▸ papírtrombita
    Sestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
    Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

    7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólam
    propagandna trobenta ▸ propagandaharsona, propagandaszócső, propagandaszólam
    En sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
    Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
    Sopomenke: trobilo
  • trobéntati to trumpet; to blow a trumpet; to sound the trumpet

    (sam) trobéntati lastno slavo to blow one's own trumpet; to be one's own trumpeter
  • uméven intelligible, compréhensible, facile à comprendre, clair

    sam ob sebi umeven naturel, qui va de soi, qui s'entend de soi-même
    to je samo ob sebi umevno cela va de soi, cela va sans dire, cela s'entend
    samo ob sebi je umevno, da il va sans dire que
    splošno umevno à la portée de tous
    umevno naturellement, évidemment, bien entendu, familiarno comme de juste (ali de bien entendu)
  • umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.

    1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
    umirati od lakote morire di fame
    umreti zaradi bolezni morire di malattia
    umreti od hudega morire di crepacuore
    umirati sam, kot pes morire solo come un cane
    umreti v brodolomu perire in un naufragio
    umirati za domovino morire per la patria
    pren. gozdovi umirajo (propadajo)
    zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento

    2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
    vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui

    3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
    umirati od sramu morire di vergogna
    umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa
  • usnjén (of) leather; leathery; made of leather; arhaično leathern

    usnjéna aktovka briefcase, portfolio
    usnjén etui leather case
    usnjéni izdelki leather goods pl
    usnjéne gamaše leggings pl, leather gaiters pl, spats pl, vojska gaiters pl, puttees pl
    usnjéno blago, roba leather goods pl
    usnjén jermen leather strap, leather belt
    usnjéni čevlji leather shoes pl
    usnjén predpasnik leather apron
    usnjéna prevleka leather cover
    usnjéni luksusni proizvodi leather luxury products pl
    usnjén pajac (oblačilo) leather combination suit
    usnjén pas leather belt, (častniški z naramnimi jermeni) Sam Brown (belt)
    usnjéne rokavice skin (ali leather) gloves pl
    usnjéni odpadki leather waste
    usnjéna torba leather bag (ali case)
    usnjéne kratke hlače leather shorts pl, lederhosen pl
    usnjén kovček leather trunk
    usnjéna vezava (knjig) leather binding
  • ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, creare, formare:
    Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
    ustvariti družino formare una famiglia

    2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
    ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

    3. creare:
    ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
    pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
    prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
    PREGOVORI:
    Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

    B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
    ustvariti si predstavo farsi un'idea
    ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi