Franja

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

forth¹ [fɔ:ɵ] prislov
naprej, dalje

to set forth naprej se odpraviti, odpotovati; odposlati; objaviti
and so forth in tako dalje
back and forth sem in tja
to bring forth roditi, skotiti
to put forth leaves ozeleneti
so far forth kolikor toliko
from this day forth od danes
to cast forth ven vreči
to sail forth izpluti

give^*1 [giv]

1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati

2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen

to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška

hčerka samostalnik
(sorodnica) ▸ lány, leány, leánygyermekBil je poročen, imel je hčerko in sina. ▸ Nős volt, egy lánya és egy fia volt.
Najpomembnejši človek v trenutku odločitve je bila moja hčerka. ▸ A döntés pillanatában a legfontosabb személy a leányom volt.
Njuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házasságukat két gyermek, ötéves fiuk és hároméves lányuk teszi boldoggá.
Sopomenke: hči

hči samostalnik
1. (potomka) ▸ lány, leány, leánygyermekGalileo Galilei je bil izredno navezan na svojo hčerko, toda zaradi norm tedanjega časa je ni nikdar priznal za svojo zakonito hčer. ▸ Galileo Galilei rendkívül ragaszkodott a leányához, de a korabeli normák miatt soha nem ismerte el őt törvényes leánygyermekének.Najstarejša hči je študentka, sin bodoči študent. ▸ A legidősebb lányom már egyetemre jár, a fiam pedig leendő hallgató.

2. (podružnica) ▸ leányCikel so ponavljali, vse dokler ni bila celotna količina delnic v lasti podjetja hčere. ▸ A ciklust mindaddig ismételgették, amíg a teljes részvényállomány a leányvállalat tulajdonába nem került.
Banka mati je bila nekdaj v neenakopravnem odnosu s hčerami. ▸ Az anyabank egykor nem volt egyenjogú viszonyban a leánybankokkal.

heureux, euse [œrö, z] adjectif srečen; vesel, zadovoljen; posrečen, uspel, ugoden, dober; masculin srečnik

il est heureux que ... sreča je, da ...
je suis heureux de votre succès vesel sem vašega uspeha
j'en suis heureux to me veseli, to mi je drago
d'heureuse mémoire blagega spomina
repartie féminin heureuse posrečen, sijajen odgovor
avoir la main heureuse imeti srečno roko
il a une heureuse mémoire (on) ima izvrsten spomin
être heureux (au jeu) imeti srečo (pri igri)
être né sous une heureuse étoile (figuré) roditi se pod srečno zvezdo
être plus heureux que sage imeti več sreče kot pameti
heureux de vous revoir veseli me, da vas spet vidim

infuso

A) agg. relig. vdahnjen:
avere la scienza infusa roditi se vsevednež

B) m poparek, čaj; infuz

jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

le jour apparaît, se lève dani se
à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
à la tombée du jour v mraku
au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
jour à jour dan za dnem
avant le jour pred dnevnim svitom
dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
de jour podnevi, čez dan
officier de jour dežurni častnik
de ce jour današnji
de deux, quatre jours (figuré) novopečen
de deux jours l'un vsak drugi dan
de jour en jour dan za dnem
de mes jours v vsem mojem življenju
de nos jours dandanes, danes
de tous les jours vsakodneven
d'un jour enodneven; kratkotrajen
bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
du jour tega (današnjega) dne, sodoben
le goût du jour sodoben okus
l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
du premier jour od prvega dne
depuis huit jours že teden dni
en plein jour pri belem dnevu
l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
le jour de na dan
le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
nuit et jour noč in dan
par jour dnevno, na dan, vsak dan
jour par jour dan za dnem
(pendant) le jour podnevi, čez dan
(pendant) des jours entiers cele dneve
sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
tous les jours vse dni, vsak dan
un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
jour de l'an novoletni dan
jour artificiel umetna luč, razsvetljava
jours caniculaires pasji dnevi
jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
jour de déchéance plačilni dan (za menico)
jour de deuil dan žalovanja
jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
jour de fête praznik
jour de foire semanji dan
jour de guigne (familier) nesrečen dan
jour intercalaire prestopni dan
jour de la lessive pralni dan, dan pranja
jour du marché tržni dan
jour de naissance, jour natal rojstni dan
jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
jour de paie plačilni dan
jour (de réception) sprejemni dan
jour du scrutin (politique) dan volitev
jour de travail delovni dan
clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
chute féminin du jour znočitev
demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
faux jour slaba luč (tudi figuré)
grand jour svetel, bel dan
mauvais jour slab, nesrečen dan
naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
ordre masculin du jour dnevni red
percé à jour preluknjan, predrt
petit jour svit, svitanje
les vieux jours starost, dnevi v starosti
attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
il fait jour dan je, svetlo je
se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
percer à jour (figuré) razkriti
la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
venir à jour priti na dan
vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)

jumeau, jumelle [žümo, mɛl] masculin, féminin dvojček, dvojčica

(frères) jumeaux (brata) dvojčka
(sœurs) jumelles (sestri) dvojčici
accoucher de jumeaux roditi dvojčke
trois, quatre, cinq jumeaux trojčki, četverčki, peterčki
lits masculin pluriel jumeaueaux dvojna, zakonska postelja
maison féminin jumeauelle hiša dvojček

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

kriegen dobiti; in, aus, zusammen usw.: spraviti (v, iz, skupaj); zu essen, zu trinken kriegen dobiti jesti, piti; zu fassen/packen kriegen dobiti v roke, dobiti v pest; zu hören kriegen slišati; geschenkt kriegen dobiti v dar; zu tun kriegen mit imeti opravka z, imeti opraviti z; es mit der Angst zu tun kriegen preplašiti se, hudo se zbati; satt kriegen nasititi; frei kriegen osvoboditi; gesund kriegen ozdraviti; sauber kriegen očistiti; sich kriegen poročiti se; sich in die Haare kriegen skočiti si v lase; zu etwas kriegen pripraviti do; etwas über sich kriegen pripraviti se do tega, da; etwas nicht über sich kriegen ne zmoči (česa); Hunger kriegen postati lačen; eine Krankheit kriegen zboleti; ein Kind kriegen dobiti/roditi otroka; Junge kriegen imeti/dobiti mlade, povreči

Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje

life [laif] samostalnik
življenje; človeško življenje (lives življenja)
figurativno življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model
ekonomija trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanec

to amend one's life poboljšati se
to be in danger of one's life biti v življenjski nevarnosti
to be the life and soul of a party biti duša družbe
to bring to life spraviti k zavesti
change of life klimakterij
to come to life osvestiti se, roditi se
my early life moja mladost
early in life v mladih letih
to escape with life and limb odnesti celo kožo
expectation of life predvidena življenjska doba
he was given a life dobil je še eno priliko
for the life of me pri svoji najboljši volji
for life dosmrten, za celo življenje
to have the time of one's life odlično se zabavati
high life življenje visoke družbe
in life za časa življenja
as large as life v naravni velikosti; osebno
to lay down one's life žrtvovati življenje
to lead a dog's life pasje živeti
a new lease on life novo življenje, nova življenjska sila
low life življenje nižjih slojev
it was a matter of life and death šlo je za življenje ali smrt
not for the life of me za nič na svetu
not on your life za živ svet ne
nothing in life sploh ne
with all the pleasure in life z največjim veseljem
to risk one's life tvegati življenje
to run for dear (ali for one's) life bežati na žive in mrtve
to see life spoznati (ali uživati) življenje
to sell one's life dear (lifely) drago prodati svoje življenje
to show (signs of) life kazati znake življenja
to take s.o.'s life ubiti koga
to take one's own life življenje si vzeti
to seek s.o.'s life streči komu po življenju
to take one's life in one's hands igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kocko
to the life zvesto, natančno (upodobiti)
walk of life družben položaj, poklic
umetnost still life tihožitje
upon my life! pri moji duši!
pool-player has three lives igralec biljarda lahko še trikrat poskusi
to stake one's life on s.th. glavo staviti za kaj

light⁴ [lait] samostalnik
svetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba
navtika svetilnik; iskrenje, sijaj (oči)
poetično vid, nebesno telo
figurativno luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha
množina spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti
množina, sleng oči

according to one's lights po svojih sposobnostih
he appears in the light of (a scoundrel ) videti je (lopov)
by the light of a candle pri svetlobi sveče
by the light of nature po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjo
between the lights v mraku
to bring to light odkriti, odkopati
to come to light priti na svetlo, biti odkrit
poetično light of one's eyes vid
figurativno the light of my eyes punčica mojega očesa
in the light of these facts vpričo teh dejstev
to give light to razložiti, razjasniti
to give s.o. a light prižgati komu cigareto
to hide one's light under a bushel biti preskromen, skrivati svoje sposobnosti
high lights najsvetlejši deli slike
the light of s.o.'s countenance naklonjenost koga (uživati)
to place s.th. in a good light postaviti kaj v lepo luč
to put a light to s.th. prižgati, zažgati kaj
I see the light posvetilo se mi je
to see the light roditi se; ameriško spremeniti svoje stališče; religija biti prosvetljen, sprevideti
to see the light of day biti objavljen, biti prvič uprizorjen
to stand in s.o.'s light jemati komu luč, biti komu na poti, figurativno motiti koga
to stand in one's own light škodovati samemu sebi
to strike a light prižgati (vžigalico, vžigalnik)
he is a shining light genij je
to throw (ali shed) light on s.th. razložiti, razjasniti kaj
get out of the light! ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!
tail-light rdeča lučka na avtomobilu
light and shade svetloba in senca, nasprotja
Ancient Lights opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi okna

Löffel, der, (-s, -) žlica; kleiner: žlička; zajemalka; bei Hasen: uhelj; Technik korec, lopata, žlica; den Löffel abgeben/wegschmeißen umreti; mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein roditi se z zlato žlico v ustih; über den Löffel balbieren opehariti, napetnajstiti; figurativ mit Löffeln gefressen haben pojesti z veliko žlico; jemandem eins/ein paar hinter die Löffel geben primazati jo/jih (komu)

luce

A) f

1. fiz. luč, svetloba

2. svetloba:
alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
venire alla luce pren. roditi se
venire in luce pren. pokazati se
far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
alla luce del sole javno

3. svetloba, svetlobni vir:
luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

4. avto luči:
luci di posizione pozicijske luči

5. luč, svetlobni signal:
luce verde, rossa zelena, rdeča luč
luce intermittente utripajoča luč

6. ekst. elektrika:
pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

7. arhit. razpon

8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

B) agg. invar. astr.
anno luce svetlobno leto

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

madre

A) f

1. mati:
divenire madre zanositi; roditi
per parte di madre po materini strani
succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
fare da madre a qcn. biti komu mati

2. relig. sestra:
madre superiora prednica

3. pren. mati; vir, vzrok

4. matrica

5.
dura madre anat. trda možganska opna
pia madre mehka možganska opna

B) agg.

1.
lavoratrice madre mati delavka

2.
idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
lingua madre (madrelingua) materni jezik
casa madre relig. matična hiša
regina madre kraljica mati
scena madre gled. ključni prizor

menguado strahopeten, malosrčen; bedast, neumen; beden; skop, pičel; nesrečen

nacer en hora menguada roditi se pod nesrečno zvezdo
¡menguado amiga! (ironično) lep prijatelj!
(puntos) menguados posnete zanke (pri pletenju)