Franja

Bettkante, die, rob postelje

Biese, die, (-, -n) prešiv, robek, všiv, všiti rob

biseau [bizo] masculin poševno odrezan rob; poševno zaostreno rezilo

en biseau s poševnim robom, poševno (ob)rezan

bisellare v. tr. (pres. bisēllo) strojn. obrusiti rob (pločevine, leče ipd.)

Blattrand, der, rob lista

bolt-rope [bóultroup] samostalnik
mornarica rob jadra

border [bɔrde] verbe transitif obrobiti, obšiti; obrobljati, zavzemati rob; marine pluti (la côte ob obali)

border le lit, border quelqu'un zatakniti robove rjuh, odej pod žimnico; napraviti to komu, ki leži v postelji
des arbres bordent le chemin ob poti so drevesa
la route est bordée de maisons ob cesti stoje hiše

bordúră -i f

1. obroba, bordura

2. rob ceste

brimmed [brimd] pridevnik
ki ima rob ali okrajec; poln

brisis [brizi] masculin rob mansardne strehe

brow¹ [brau] samostalnik
obrv, čelo; izraz obraza; skalni rob, strmina

to clear up one's brow razveseliti se
to knit (ali bend, wrinkle, contract) one's brow gubati čelo
by the sweat of one's brow v potu svojega obraza

Bruchkante, die, Textilwesen upogibni rob

Brunnenrand, der, rob vodnjaka

Brust, die, (-, Brüste) prsi (tudi figurativ), (Mutterbrust) dojka, die Brust geben dojiti; von der Brust entwöhnen odstaviti; Tierkunde bei Insekten: oprsje, beim Pferd: prsi, Fleisch: prsi, Baukunst, Architektur prsi, sprednji rob; Sport Schwimmen: prsno; 100-m-Brust 100 m prsno; schwach auf der Brust sein imeti slabe prsi, figurativ biti šibek/slaboten; sich in die Brust werfen prsiti se, bahati se, napihovati se

chamfer¹ [čǽmfə] samostalnik
posnet rob; žlebič (na stebru)

chanfrein [šɑ̃frɛ̃] masculin čelna stran konjske glave; architecture poševno odrezan rob

cinta ženski spol trak; papirnati trak Morzejevega aparata; odlikovanje komturja; filmski trak, film; rob pločnika

cinta adhesiva lepilni trak
cinta aislante izolirni trak
cinta (autográfica) trak za pisalni stroj
cinta hablada, cinta parlante govoreči film
cinta (métrica) merilni trak
cinta de parche aglutinante levkoplast, obliž
cinta sonora zvočni film
en cinta po sili, v odvisnosti; noseča (ženska)

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

codillo moški spol stremen; zidni rob, ogel

jugársela a uno de codillo komu v zelnik (v škodo) hoditi

conturbō -āre -āvī -ātum

1. zmesti, zmešati, v nered spraviti (spravljati), zbegati: pedes Pl. križem premetavati, basia Cat. vse križem poljubljati se, cum sacra ludosque conturbas Ci., c. hostes, Romanorum ordines S., equites tormentis Cu., rem publicam S., rem S. (Iug. 79, 7) vso stvar (vse dolgove) tako mešati, da je odločitev nemogoča, fortunam alicuius Caelius in Ci. ep. prevetriti, publicos mores Sen. ph., annum a divo Iulio ordinatum, sed postea neglegentiā conturbatum et confusum rursus ad pristinam rationem redegit Suet.; occ.
a) zmesti = nerazločno narediti, nespoznavno storiti: signa (ločila) Ci., imaginum notas Corn., conturbari vocem Lucr.
b) posl. c. alicui rationes suas komu račune v nered spraviti, račune zmešati, pren. zmotiti koga: Ter.; abs.: conturbare svoje denarne (premoženjske) razmere v nered spraviti = plačevanje ustaviti, „na boben (na kant) priti“, stečaj objaviti: Icti., verum fac me multis debere … ; utrum igitur me conturbare oportet an … hoc nomen … dissolvere? Ci., conturbabit Atlas Mart.; enako popolnoma: c. rationem Ulp. (Dig.); pren. conturbare propadati, na rob prihajati (priti): sic Pedo conturbat Iuv., qui postquam conturbavit Pert. ko je bil popolnoma izgubljen.

2. pren. duha, srce zmesti, zmešati, (z)motiti, (z)begati, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti, osupniti, v zadrego spraviti (spravljati): Corn., c. animum Lucr., vis animi atque animaï conturbatur Lucr., incidunt saepe multae causae, quae conturbent animos utilitatis specie Ci., quid est? num conturbo te? Ci., conturbari Graecam nationem Ci., iste pertimuit et conturbatus est Ci. je zaprepaden, valetudo tua me valde conturbat Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. conturbātus 3

1. zmeden, vznemirjen: oculus Ci. kalno, animus Ci.

2. occ. (o osebah)
a) zbegan, zmešan, zmeden: et mehercule eram in scribendo conturbatior Ci. ep.
b) vznemirjen, osupel, zaprepaden, prepadel, v zadregi: ubi me conturbatum vident Ci., se tristem et conturbatum domum revertisse Ci.