-
bruchlanden Luftfahrt razbiti letalo (pri pristanku)
-
collabefīō -fierī -factus sum (prim. labefaciō) pasti (padati) (na kup), zrušiti se, razbiti se: ut … altera vero (triremis) praefacto rostro tota collabefieret C.; pesn.: igni collabefacta Lucr. = stopljene reči; pren.: Aristides a Themistocle collabefactus N. izpodrinjen.
-
débanquer [debɑ̃ke] verbe transitif razbiti banko (v igri) (quelqu'un komu); marine odstraniti klopi (iz čolna); verbe intransitif odpluti s sipine
-
descuartizar [z/c] razčetrtiti; na kose razbiti
ni aunque me descuarticen za nobeno ceno; tudi če me stane življenje
está descuartizado je kot na mučilnem kolesu
-
detrito(s), detritus moški spol (množina) razbiti ostanki; odpadek, izvržek
-
entzweigehen* razbiti se
-
entzweispringen* počiti, razbiti se
-
escollar Argentina pomorstvo nasesti; razbiti se
-
extundō -ere -tudī (—)
I.
1. (s kladivom udarjaje iz kovine) izbiti, izkovati: lapsa ancilia caelo (z neba) extuderat V.
2. pren.
a) izobraziti (izobraževati): alios continuatio extundit Q.
b) narediti, storiti, pripraviti, priskrbeti: quis deus hanc, Musae, quis nobis extudit artem? V., hunc ipsum vitae mortalis honorem, quem mihi vix frugum et pecudum custodia sollers extuderat V., extundere eloquentiam Gell.
c) (s trudom) dognati, doseči: priusquam id extudi Pl., extundere ea magis convicio quam precibus Suet., haec ab invita Pudentilla aegre Ap.; s finalnim stavkom: vix extuderunt, ut domum rediret Val. Max.
3. izbiti = razbiti, prebiti: calcibus frontem (asinus leoni) extudit Ph., alterius diminutas scapulas in deforme extundere Sen. rh.
— II.
1. izpahniti (izpahovati): frequens tussis sanguinem extundit Cels. = povzroči krvavenje.
2. pren.
a) izsiliti: qui instat, etiam ex duro et immemori pectore gratiam extundit Sen. ph.
b) izgnati, pregnati: cum labor extuderit fastidia H.
-
founder3 [fáundə]
1. neprehodni glagol
potopiti se (on)
nasesti, razbiti se; zagaziti; ponesrečiti se, propasti; spotakniti se; ohrometi; zrušiti se; obtičati; (golf) udariti (z žogo) ob zemljo
2. prehodni glagol
potopiti; ohromiti, uničiti (konja)
-
fracasar razbiti se, razdrobiti se; ponesrečiti se, izjaloviti se, doživeti polom ali fiasko
-
fraccionar deliti, na koščke razbiti
-
infrangible [-žibl] adjectif nerazdrobljiv, ki se ne da razbiti
-
isporazbíjati -ràzbījām vse po vrsti razbiti: po domovima i sobama ogledala su isporazbijana
-
isprovaljívati -vàljujem na več krajih razbiti, razdreti, podreti: isprovaljivati i raskopati put
-
konk [kɔŋk] neprehodni glagol
pogovorno pokvariti se, razbiti se
-
naufragō -āre -āvī (naufragus) (o ladjah) razbiti se, razsuti se, razpasti, doživeti (utrpeti) brodolom (= gr. ναυαγέω): omnes naves naufragarunt Petr.; (o osebah) doživeti (utrpeti) brodolom, doživeti razbitje ladje: Sid.; pren. ponesrečiti se: n. in hac parvulorum miseria Aug., n. circa fidem Vulg.
-
occillō -āre (occa) razbranati = razbiti: alicui os Pl.
-
quantize [kwɔ́ntaiz] prehodni glagol
razbiti na enake dele, stopnje (v računalništvu)
-
razbíten -tna -o koji se može razbiti: lahko -i predmeti