Franja

aloja vera stalna zveza
1. botanika Aloe vera (rastlina) ▸ aloe vera, aloé vera
Prerežite list aloje vere in iz njega iztisnite sok oziroma gel. ▸ Vágjon fel egy aloe vera levelet, és nyomja ki a levét, illetve a zselés belső anyagot.
Sopomenke: aloe vera

2. neformalno (izvleček) ▸ aloe vera, aloé vera
Kdor je že poskusil preprečiti izpadanje las z alojo vero, pravi, da boljšega sredstva ni. ▸ Bárki, aki aloe verával próbálta megelőzni a hajhullást, azt mondja, hogy nincs jobb szer.
Sopomenke: aloe vera

Alpine [ǽlpain] pridevnik
alpski, planinski, zelo visok

Alpine boots gojzarice
Alpine plant gorska rastlina
Alpine sun višinsko sonce

alpsk|i (-a, -o) alpin; (iz Alp) alpisch; Alpen- (dežela das Alpenland, flora die Alpenflora, glasba die Alpenmusik, rastlina die Alpenpflanze, rog das Alphorn)
šport alpsko smučanje Ski alpin
šport alpska kombinacija die Dreierkombination
geografija alpsko predgorje das Alpenvorland, die Voralpen
živalstvo, zoologija Alpen- (kozorog der Alpensteinbock, svizec das Alpenmurmeltier, rovka die Alpenspitzmaus); rastlinstvo, botanika Alpen- (orlica die Alpen-Akelei, planinšček Gemeiner Alpenlattich, negnoj der Alpen-Goldregen, grozdičje die Alpen-Johannisbeere) ➞ → gornik, jetičnik, kosmatinec, mavček, pečnik, ranjak, regrat, šipek, bilnica, hrustavka, jelenka, lanika, madronščica, možina, pokalica, škržolica, grozdičje

amare

A) v. tr. (pres. amo)

1. ljubiti, imeti rad:
amare la madre rad imeti mater
amare le buone letture posebno ljubiti dobro knjigo

2. želeti, potrebovati:
questa pianta ama l'umidità ta rastlina ima rada, potrebuje vlago
non amo esser contraddetto ne maram, da mi kdo oporeka

B) ➞ amarsi v. rifl. (pres. ci amiamo) imeti se rad

ameriški slamnik stalna zveza
botanika Echinacea purpurea (rastlina) ▸ bíbor kasvirág
Sopomenke: slamnik

ananas samostalnik
1. (sadež) ▸ ananász
2. (rastlina) ▸ ananász

anemona samostalnik
botanika Anemonastrum (rastlina) ▸ anemóna, szellőrózsa
Povezane iztočnice: japonska anemona

angelika samostalnik
botanika (rastlina) ▸ angyalgyökérPekočo zgago prežene tudi čaj iz angelike. ▸ A gyomorégést az angyalgyökértea is elűzi.
Povezane iztočnice: kitajska angelika

angelska trobenta stalna zveza
botanika (rastlina) ▸ angyaltrombita

angleška hijacinta stalna zveza
botanika Hyacinthoides non-scripta (rastlina) ▸ angol kékcsengő

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.

apiānus 3 (apis) čebelji: uva Plin. grozd, ki je všeč čebelam = muškatelka, tako tudi vinum Col. muškatno vino, muškatovec, vitis Col. muškatna trta; subst. apiāna -ae, f (sc. herba) rastlina kamilica: Ap. h.

apiastrum -ī, n (apium iz apis) matičnik, melisa, čebelam priljubljena rastlina: Varr., Col., Plin.

aquatic [əkwǽtik] pridevnik
voden, povoden

aquatic plant vodna rastlina
aquatic sport vodni šport

aralija samostalnik
botanika Aralia (rastlina) ▸ arália
Povezane iztočnice: japonska aralija, sobna aralija

arašid samostalnik
1. (zemeljski orešek) ▸ földimogyoróNekateri učenci so alergični na arašide, lešnike ali druge oreške. ▸ Néhány diák allergiás a földimogyoróra, mogyoróra vagy más diófélékre.
Sopomenke: zemeljski orešček

2. Arachis hypogea (rastlina) ▸ földimogyoró
Praviloma arašid uvrščamo med stročnice, saj je za oreščke značilno, da imajo le eno jedro. ▸ A földimogyorót a hüvelyesek közé soroljuk, mivel a mogyorófélékre az egy mag a jellemző.
Sopomenke: zemeljski orešček

arcnija samostalnik
1. neformalno (zdravilo) ▸ gyógyír, orvosság, približek prevedka ▸ gyógyszer
Ni je take lekarne na svetu, kjer bi človek dobil take arcnije, da ga na koncu ne bi nesli na britof. ▸ Nincs olyan gyógyszertár a világon, ahol az ember olyan gyógyírt kaphatna, hogy a végén ne kelljen a temetőbe vinni.

2. neformalno (domače žganje) ▸ orvosság
Imela je medico, slivovko in podobne arcnije. ▸ Volt nála mézes és szilvapálinka, meg hasonló orvosságok.

3. neformalno (rešitev) ▸ gyógyír
Potrpljenje se je že prevečkrat izkazalo za precej enosmerno arcnijo s škodljivimi stranskimi učinki! ▸ A türelem túl gyakran bizonyult meglehetősen egyirányú, káros mellékhatásokkal járó gyógyírnek!

4. neformalno (zdravilna rastlina ali zelišče) ▸ orvosság, gyógyír, gyógyfűPriljudne žganjice, v katerih najdete žajbelj, rutico, hruške in druge arcnije. ▸ Kedvelt szeszesitalok zsályával, rutával, körtével és más gyógyerejű összetevőkkel.

ascyroīdes -is, n (gr. ἀσκυροειδές) bot. „krčevka“, navadni krčni zeli podobna rastlina: Plin.

Athamās, rok. tudi Athamāns, -antis, acc. tudi -anta, m (Ἀϑάμας) Atamant,

1. Eolov sin in mož boginje oblakov Nefele, ta mu je rodila Friksa in Helo (Phrixus, Helle). Pozneje se je poročil s Kadmovo hčerjo Inono (Ino, Ἰνώ) in ta mu je rodila sinova Melicerta in Learha. Na prigovarjanje Inone, ki je na vse načine preganjala Nefelina otroka, je Atamant sklenil žrtvovati Friksa in Helo, toda Nefela ju je odpravila na zlatorunem ovnu in ju tako rešila smrti. Kmalu zatem je razsrjena boginja Junona Atamantu zmešala pamet, da je ubil Learha, zblaznela Inona pa je z Melicertom pobegnila in se vrgla z njim v morje, potem pa sta se oba spremenila v dobri morski božanstvi: Ino v Levkotejo (Leucothea, ki so jo Rimljani istovetili z Matuto), Melicert pa v Palemona (ki so ga Rimljani istovetili s Portunom, bogom pristanišč): Ci., O., Hyg. Od tod adj. Athamantēus 3 (Ἀϑαμαντεῖος) Atamantov, atamantski: sinus O., pinus Stat. smrekov venec pri istmijskih igrah, katerih ustanovitelj je bil Atamant, aurum Mart. zlato Friksovo runo; Athamanticus 3 (Ἀϑαμαντικός) atamantski: meum Atham. Plin. medvedov koren, krbec, rastlina, ki naj bi jo prvi našel Atamant (ali morebiti po Atamantu, tesalski gori, kjer je najlepše uspevala); patronim Athamantiadēs -ae, m (Ἀϑαμαντιάδης) Atamantid, Atamantov sin (= Melicertes Palaemon): O.; Athamantis -idis, pesn. -idos, f (Ἀϑαμαντίς) Atamantida, Atamantova hči (= Helle): frustra pecudem quaeres Athamantidos Helles O.; nav. samo Athamantis: admotis Athamantis aquis accendere lignum narratur O., Athamantidos aequora O. ali undae Pr. (= Hellespontus).

2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

3. Pizonov suženj ali osvobojenec: Ci.

4. tesalska gora: Plin.

avtotrófen (-fna -o) adj. biol. autotrofo, autotrofico:
avtotrofna rastlina pianta autotrofa