Franja

pȁziti pȁzīm
I.
1. paziti: paziti na svoje oči
2. oskrbovati, streci: pazila ga je kao svoje dijete rodeno
3. ljubiti, rad imeti: vi nemojte raju razgoniti po šumama da od vas zazire, nego pazite raju kao sinove
4. pazi ti njega, nju ekspr. glej ga, jo
II. paziti se
1. paziti se, varovati se: paziti se od čega
2. ljubiti se: oni se paze kao braća

pedagogue [pédəgɔg] samostalnik
pedagog, vzgojitelj
šaljivo pedant, kdor rad uči in popravlja druge

peljati se (péljem) se fahren (domov heimfahren, nazaj zurückfahren ➞ → peljati¹); rudarstvo v rudnik: einfahren; z vozili: z avtom: Auto fahren, s kolesom: [radfahren] Rad fahren, radeln, z letalom: fliegen, s sanmi: Schlitten fahren, s taksijem: Taxi fahren, z vlakom: bahnfahren
peljati se s kom mitfahren
peljati se na dopust in Urlaub fahren
zelo počasi se peljati gondeln

per-cupiō -ere (per in cupere) zelo želeti, prav rad (kaj storiti): nam me hodie oravit Argyrippus filius, ut[i] sibi amanti facerem argenti copiam: et id ego percupio obsequi gnato meo Pl., TH. Vin interea, dum is venit, domi opperiamur potius quam hic ante ostium? CH. Immo percupio Ter., quas (sc. bonas artes) qui sinceriter percupiunt adpetuntque, hi sunt vel maxime humanissimi Gell., quamquam ego percupiam omnino te nosse Aug.

per-facilis -e (per in facilis)

1. prav lahek, zelo lahek: perfacile factu esse conata perficere C., erat perfacilis cognitu Ci.; neutr. perfacile kot adv.
a) zelo lahko, prav lahko, zlahka: perfacile se tueri Ci., perfacile hunc hominem de medio tolli posse Ci., perfacile apparet Ci., se centum (sc. versus) perfacile scripsisse Val. Max.
b) zelo rad, prav rad: perfacile ego ictūs perpetior argenteos Pl., p. patior Acc. ap. Non.

2. zelo ustrežljiv: in audiendo Ci.

per-lubēns (per-libēns) -entis (perlubet) zelo rad: ausculto perlubens Pl., perlubente me Ci. ep. na moje veliko veselje, na mojo veliko radost; adv. perlubenter (perlibenter) zelo (prav) rad, z (velikim) veseljem, z (velikim) užitkom: tum ille: legi, inquit, perlubenter epistulam, quam ad te Brutus misit ex Asia Ci. ep.

per-lubet (per-libet) -ere, v. impers. (per in lubet) perlubet (perlibet) alicui zelo se ljubiti komu kaj, zelo se ráčiti komu kaj, zelo mikati koga kaj, zelo rad kdo kaj storiti; z inf.: perlubet hunc hominem conloqui: Ergasile Pl., sed istuc periclum perlubet quod fuerit vobis scire Pl.

per-quam, adv. (per in quam; prim. per A. 4.) zelo, silno, nadvse, neizmerno, pre..., prav rad; večinoma ob adj.: Pl., Lucr., Plin. idr., p. pauci L., p. grave est dictu Ci., caedes p. grata Cu.; v tmezi: per pol quam paucos reperias Ter.; ob adv.: Pl., Lucr., Vell., p. breviter, p. flebiliter Ci.; ob glag.: Plin. iun., vis illa dicendi … p. esset optanda nobis Ci.

philargicus 3 (gr. φιλαργικός) ki ima rad ugodje (lagodnost), lagoden: vita Fulg.

philargyros -on, adj. (gr. φιλάργυρος) ki ima rad denar, cekinoljub: Fest.

philhellenic [filhelí:nik] pridevnik
ki ima rad Grke

pivòpija m kdor rad pije pivo

plāgōsus 3 (plāga)

1. pass. pretepen, raztepen, razbit, poln ran: dorsum, crura Ap.

2. act. rad pretepajoč koga, rad deleč udarce, „ radotépen“ (subst. tepéžkar, tepéžnik): Orbilius H., Suet.

pletívo s pletivo, pleteni rad

poseur [pouzə́:] samostalnik
pozer, kdor se rad postavlja v pozo
figurativno igralec

potr̀kāč -áča m
1. tisti, ki rad teka, teče
2. dial. kolesce za rezanje testa

prekolesari|ti (-m) kolesariti mit dem Rad kreuz und quer fahren durch, mit dem Rad zurücklegen

príčalo s zgovoren človek, ki rad in veliko pripoveduje

pripovijèdalo s (ijek.), pripovédalo s (ek.) kdor rad pripoveduje

prōscrīpturiō -īre (desid. k prōscrībere) hoteti izobčiti (proskribírati), rad izobčevati (proskribírati): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep.