Franja

cinaedus -ī, m (gr.κίναιδος)

1.
a) nenaraven pohotnež, razuzdanec (= scortum masculum): Pl., Luc. ap. Non., Cat., Ph. idr.; kot adj. (s komp.) cinaedus -a -um α) nenaravno pohoten, brez sramu: cinaede Furi Cat., ut decuit cinaediorem Cat. β) razuzdan, nesramen: Iuv., cinaedā fronte Mart.
b) plesalec pohotnih plesov, baletnik: Pl.

2. kinajd, cined, neka morska riba: Plin.

cirris -idis, acc. pl. -idas, f (gr. κίῤῥις) kirida, rumenkasta morska riba: Plin. Val.

citharus -ī, m (gr. κίϑαρος) kitar, riba, najslabša vrsta plošč: Plin.

clupea -ae, f riba čepa: Plin.

collȳris -idis, f (gr. κολλυρίς)

1. kruhek: Eccl.

2. kolirida, ženski naglavni nakit: Tert.

3. kolirida, bot., tudi malva erratica: Ap. h.

4. riba trska: Plin. (tudi s soobl. collȳrus -ī, m).

coracīnus² 3 (gr. κορακῖνος) koracin (korakin), neka rečna riba, poseb. v Nilu: Plin., Mart. Kot nom. propr. Coracīnus -ī, m Koracin: Mart.

cornūtus 3 (cornū)

1. rogat: quadrupedes Varr. (o slonih; njihove okle so namreč neupravičeno imeli za rogove), aves O., aries Col., Vulg., luna Amm. rogljata. Kot subst.
a) cornūta -ae, f riba rogonos: Plin.
b) cornūta -ōrum, n rogata živina: Varr.
c) cornūtī -ōrum, m rogatci, poseb. biki: Acc. fr.

2. pren. syllogismus cornūtus = ceratina -ae, f: Hier.; tako tudi: interogatio cornūta Hier. varljivo vprašanje o rogovih. — Kot rim. priimek Cornūtus -ī, m Kornut, Rogati, Rogač, npr. L. Annaeus Corn. Lucij Anej Kornut, filozof in slovničar v času cesarja Nerona: Gell.

corrocō -ōnis, m „korokon“, neka riba: Aus.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

cúkati (-am) | cúkniti (-em) pog.

A) imperf., perf.

1. tirare, strappare

2. pren. bere, sbevazzare; pren. avt.
motor cuka il motore grippa
rib. žarg. riba cuka il pesce abbocca
pog. cukati se (puliti se)
za kaj accapigliarsi per qcs.

B) cúkati (cúka) imperf. impers. dolere; sentire, avere dolori, fitte alle articolazioni:
cuka me v rami mi duole l'omero, ho fitte all'omero

cybium (cybion) -iī, n (gr. κύβιον)

1. riba tun: Varr., Mart.

2. met. jed iz (sesekljane in nasoljene) tunine: Plin., Mart.

cyprin [siprɛ̃] masculin krap

cyprin doré zlata ribica
cyprin amer grenčak (riba)

črni somič stalna zveza
zoologija Ameiurus melas (riba) ▸ fekete törpeharcsa
Sopomenke: ameriški somič

črtasti tun stalna zveza
zoologija Katsuwonus pelamis (morska riba) ▸ csíkoshasú tonhal

delfinka samostalnik
zoologija Coryphaena hippurus (riba) ▸ aranymakrahal

delphīn -īnis, acc. -īna, acc. pl. -īnăs, m (gr. δελφίν, δελφίς)

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: V., Pr., Poeta ap. Pers., curvi delphines, pandi delphines O.

2. pren. ozvezdje Delfin (med Orlom in Pegazom): Hyg., Delphin clarum sidus O., continua Delphin nocte videndus erit O. — Soobl. delphīnus -ī, m

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: Acc. fr., Plin., Plin. iun., Iuv., Gell., an tu … delphinum ullam anteferre censes figuram suae? Ci., cum … viderunt … delphinos se in portum conicientes Ci., Dyardenes … etiam delphinos … alit Cu.

2. pren.
a) ozvezdje Delfin: Varr., Col., Aus.
b) delfin = delfinu podoben vzvod pri vodnih orglah: Vitr.
c) delfin = delfinu podobna posoda: delphinos quinis milibus sestertium in libras emptos C. Gracchus habuit Plin.

dentex -icis, m (dēns) morska riba zobatec: Col. — Soobl. dent(r)ix: Isid.

dory [dɔ́:ri] samostalnik
zoologija petrica, kovač (riba)

John Dory petrica, kovač (riba); ameriško vrsta majhnega ribiškega čolna

dulce sladek, netrpek; neslan, nezačinjen; mil, popustljtv; raztezen

caña dulce sladkorni trst
pez de agua dulce sladkovodna riba
palo dulce sladič

dumb¹ [dʌm] pridevnik (dumbly prislov)
nem, onemel, molčeč
ameriško, domačno bedast, neumen

to strike s.o. dumb osupiti koga
to be dumb molčati ko riba
a dumb dog molčeč človek
deaf and dumb gluhonem
the dumb millions brezpravne mase