Franja

rhēctae -ārum, m (gr. ῥῆκται) rékti, vrsta potresa, ob katerem zemlja razpoka: quorum (sc. motuum) impulsu dissilit tellus, r[h]ectae sunt nominati Ap.

rhō, n indecl. (gr. ῥῶ) grška črka ró: (Ῥ, ῥ = R, r): ut Demosthenem scribit Phalereus, cum rho dicere nequiret Ci., et rho litterae, quā Demosthenes quoque laboravit, labda succedit Q., et Rho quod Graeco, mutabitur in Latium — P Aus.

rollen

1. transitiv kotaliti, Steine: valiti; Stoffe, Papier usw.: zvijati, zviti; den Teig: valjati, zvaljati; die Augen rollen zavijati oči; den Kopf: vrteti, obračati; das r rollen vibrirajoče izgovarjati r; figurativ jemanden: pretepsti, premikastiti

2. intransitiv kotaliti se, valiti se, herum: prevaliti se; Schiff: [Schiffahrt] Schifffahrt opotekati se, valjati se; Luftfahrt nagibati se; Fahrzeuge: peljati, teči; Donner: bobneti; Geld: krožiti; Kanarienvogel: vrveti; Köpfe rollen glave padajo

3. sich rollen zvijati se; vihati se; in eine Decke: zaviti se

roulé, e [rule] adjectif zvit

r roulé r, ki se izgovarja s konico jezika
bien roulé (familier) lepo raščen, čedne postave; féminin rolada, zavitek; populaire batine

rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

se rouler valjati se; zviti se
rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
rouler un projet dans sa tête kovati načrt
rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
rouler çà et là potikati se okrog
rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
rouler sur l'or plavati v denarju
rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
rouler les yeux zavijati oči
roulez à droite! vozite po desni strani!
se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
le discours roula sur vous govorili smo o vas
le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
(populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.

Rubrius 3 (ruber) Rúbrij(ev), ime rim. rodu. Znani so:

1. Verov sotovariš in pomagač: Ci.

2. L. Rubrius Senator Lucij Rubrij Senator, Cezarjev nasprotnik, ujet l. 49 v Korfiniju: C.

3. R. Gallus Rubrij Gal, poveljnik pod Neronom in Vespazijanom: T. Od tod adj. Rubriānus 3 Rúbrijev, rúbrijski: senatus consultum Dig.

r(u)váti arracher, tirer

r(u)vati se se battre, lutter, se bagarrer, se chamailler, se prendre aux cheveux, familiarno se flanquer des coups, se colleter

saison [sɛzɔ̃] féminin letni čas, sezija, sezona; (posebna) doba v življenju; ugoden trenutek; médecine kura

saison d'une station de ski sezona zimskega centra
saison des pluies, sèche deževna, sušna doba
saison des amours doba, čas parjenja živali
saison théâtrale gledališka sezona
la belle saison konec pomladi in poletje
la mauvaise saison konec jeseni in zima
arrière-saison féminin (pozna) jesen
marchande féminin des quatre saisons ulična branjevka (z vozičkom)
plein masculin de la saison visoka, glavna sezona
vente féminin de fin de saison sezonska razprodaja
la saison bat son plein sezona je na višku, na vrhuncu
faire une saison à Rogaška Slatina napraviti kuro v R. S.
étre de saison (figuré) biti na mestu, biti umesten
être hors de saison, ne pas être de saison ne biti na inestu
vêtement masculin de demi-saison spomladanska ali jesenska obleka

Salomonov pečat moški spol (-a) rastlinstvo, botanika der Salomonssiegel, die Weißwurz (dišeči Wohlriechende(r), mnogocvetni Vielblütige(r), vretenčasti Quirlblättrige(r))

samòglasnī -ā -ō samoglasni: -o r

sarītiō (sartiō, sarrītiō) -ōnis, f (sar(r)īre) okopavanje, trebljenje plevela, pletje s kopuljo (kopačo, motiko): COL., SERV.

sarītor (sarrītor) -ōris, m (sar(r)īre) okopavač, plevec: VARR., COL.; pooseb. kot podeželsko božanstvo deus Saritor ali samo Saritor (bog) Sarítor = Okopa(va)č, Plevec: SERV. – V sinkop. obl. sartor -ōris, m: PROB.; pren.: sator et sartor scelerum PL. gojitelj, gojilec, negovalec.

savo(u)r [séivə]

1. samostalnik
dober okus, slast, tek; priokus; draž; predjed, začetna jed; (redko) duh, vonj; dišek

a savo(u)r of impertinence malce nesramnosti
a book without savo(u)r nezanimiva knjiga
to be in good savo(u)r biti na dobrem glasu

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
imeti (pri)okus po; dišati (of po)
spominjati (na); použiti, pokusiti; začiniti, napraviti okusno; dati slutiti (kaj)
arhaično posvetiti se (čemu)

this remark savo(u)rs of jealousy ta opazka diši po ljubosumnosti

scientifique [sjɑ̃tifik] adjectif znanstven; masculin, féminin znanstvenik, -ica

congrès masculin, revue féminin, travail masculin scientifique znanstveni kongres, revija, delo
socialisme masculin scientifique (= marxisme masculin) znanstveni socializem
Centre masculin National de la Recherche Scientifique (C. N. R. S.) Nacionalni (Državni) center za znanstveno raziskovanje

scutula -ae, f

I. (demin. scut(r)a) plitva štirioglata skledica, ploščica, torilo, torilce, skodelica: MART.; metaf. podolgovata štirioglata plošča, kot geom. lik (podolgovat) štiriogelnik, romb, karo: PL., VITR., PLIN., VULG. idr., formam totius Britanniae auctores oblongae scutulae vel bipenni assimulavere T. –

II. (izpos. σκυτάλη palica; prim. scytala) cilindričen valj(ec), valjar, vreteno: CA., biremes subiectis scutulis ... in interiorem partem traduxit C.

sēmi-vocālis -e (sēmi in vocālis)

1. polglasen, napol (na pol) ali precej podoben človeškemu glasu: instrumentum rusticum VARR. signum militare VEG. rog ali troba (trobenta).

2. napol (na pol) samoglasniški (vokalen), skoraj samoglasniški (vokalen); subst. sēmivocālēs -ium, f (sc. litterae) polglasniki = zveneči soglasniki (črke, ki se pri izgovarjanju začenjajo s samoglasnikom: F, L, M, N, R, S, X): Q., PRISC.

servoli-cola, (mlajše servuli-cola) -ae, f (servolus, servulus in colere) suženjska strežnica: an te ibi vis inter istas vorsarier prosedas, pistorum amicas, reliquias alicarias, miseras, schoeno delibutas, servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum st[r]atumque PL. (o vlačugah, blodnicah).

sessibulum -ī, n (sedēre) sedež, sedalo, stol: AP., IUL. VAL., vis inter istas vorsarier prosedas, pistorum amicas, reliquias alicarias, miseras, schoeno delibutas, servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum st[r]atum que, sellam et sessibulum merum PL.

sincērus 3 (obstajajo tri razlage izvora: 1. sor. z gr. ἀκήρατος čist, nepokvarjen; 2. iz besedne zveze „sine cera“ brez voska (mišljen je čisti med brez voska; prim. sincerum, purum sine fuco et simplex est, ut mel sine cera Don.; verjetno gre za ljudsko etim.); 3. iz *sem-c(r)ēros (prim. semel, similis in prōcērus) enotne rasti ali bistva)

1. čist, čeden, brezmadežen: sincerum nisi est vas H., aqua Sen. ph., lux sincerior Ap., ex amphora quod est sincerissimum effluit Sen. ph., sincerissimus nitor, vestitus Gell.

2. occ.
a) brezmadežen = nepoškodovan, zdrav: tergum Pl. brez rdečih marog (od udarcev), corium sincerissumum Pl. čisto brez rdečih marog, porci Pl. brez iker, sincerum integrumque conserves Ci. ep., membra Lucr., pars O. zdravi, corpusculum sincerius Gell.
b) nebarvan, ne(p)obarvan, nenalepotičen, nenaličen, nenašminkan: genae O.; metaf.: omnia fucata et simulata a sinceris atque veris secernere Ci.
c) čist, pristen, naraven, pravi, nepokvarjen, neskažen, nepotvorjen, nepopačen, starejše nasében: lac, vinum Col., crocum, adeps Plin.; metaf. pristen, pravi: verus et sincerus Stoicus Gell., libri bonae atque sincerae vetustatis Gell.

3. metaf.
a) brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, neokrnjen, neizprijen, čist: iudicium Ci., quod solum in civitate sincerum sanctumque restat Ci., animus, opiniones, vir Sen. ph., baca sincerae Minervae O. deviške, gratia sermonis Attici Q., fama Gell.
b) samočist, samoroden, avtohton, nepomešan, čist, prost (brez) tujih primesi (sestavin), sam: gens, populus T., nobilitatem sinceram servare L., sincerum equestre proelium L. zgolj konjeniška bitka, voluptas O. ne(s)kaljena, gaudium L. ne(s)kaljeno, sincerius gaudium Iust., sincera axungia Plin.
c) odkritosrčen, pošten, iskren, pravičen: in oraculis Delphicis aliquid non sinceri fuisse Ci., nihil sincerā fide cum Romanis agere L., caritas, concordia, natura T., rerum gestarum scriptor sincerus Ci. nepristranski, tako tudi scriptor sincerissimus Gell. — Adv.

1. sincērē
a) dobro, prav: satin ego oculis utilitatem obtineo sincere an parum? Pl.
b) odkritosrčno, od (iz) srca, pošteno, brez hinavščine, brez zvijačnosti, brez lokávosti (lokávstva, lokávščine): sincere sonunt Enn. fr., dicere Ter., Cat., loqui Ci. ep., pronuntiare Ci. ep., C., agere Atticus in Ci. ep., provincias administrare Val. Max.; komp. sincērius: Gell.; superl. sincērissimē: Aug.

2. sincēriter = sincērē b): Aug., sinceriter loqui, percipere Gell., praedia comparasse Cod. I.

3. adv. acc. sg. n sincērum = sincērē: non sincerum sonere Lucr. ne čisto.