Franja

fauter [fote] verbe intransitif, familier napraviti napako, pustiti se zapeljati (o ženski)

fernhalten^* von, fern halten* von ne pustiti k/v; zavarovati (X fernhalten von von Y zavarovati Y pred X-om); sich fernhalten von von figurativ ne iti k, biti rezerviran do

fog² [fɔg]

1. prehodni glagol
krmiti z otavo; pustiti travo nepokošeno

2. neprehodni glagol
škotsko zarasti z mahom

forsake^* [fəséik] prehodni glagol
zapustiti, opustiti, odreči se, na cedilu pustiti

fortlassen^* pustiti proč, pustiti oditi; etwas izpustiti, (aufgeben) opustiti

freihalten^* pustiti prosto, ne zapreti/zastaviti; von etwas ščititi pred, varovati pred; plačevati (za vse); Einfahrt freihalten! Ne parkiraj!

fulciō -īre, fulsi, fultum (iz *fulc-sī, *fulc-tum; prim. lat. fulcrum)

1. podpreti, opreti, pokonci držati: Pl., Pr., Lucan., Mart., Iuv., Sil., Stat. idr. f. porticum Ci., vitis, nisi fulta est fertur ad terram Ci., Atlas, caelum qui vertice fulcit V. nosi, caput fultum Pallantis V. naslonjena, pravis fultus male talis H. stoječ na … ; z gr. acc.: iuvencus latus molli fultus hyacintho V. z bokom oprt na … = ležeč na …

2. occ.
a) pritrditi, zaščititi, zavarovati: fultos emuniit obice postes V., ianuam serā f. O., parma fulta metallo Stat.
b) utreti, stopati po: pedibus fulcire pruinas Pr.
c) (z jedjo ali pijačo) okrepčati, osvežiti: omnia debet … fulcire cibus Lucr., cibis fulta Col., f. stomachum frequenti cibo Sen. ph., vino venas cadentes Sen. ph., infantem cibis Arn.

3. metaf. podpreti, podkrepiti, vzdržati, ne pustiti propasti ali da kaj propade: amicum Ci., equitem Romanum fulsit re, fide Ci., f. imperium Ci., cum labentem et prope cadentem rem publ. fulcire cuperetis Ci., horum consulum ruinas vestra virtute fulsistis Ci., Thermum litteris f. (namreč v mišljenju) Ci., f. salutem Lucr., totis viribus fulta acies L. na vso vojno moč oprt(a), serie genus f. Pr. rod razmnožiti, f. urbem libidine Iuv., Antiopa, aerumnis cor (gr. acc.) fulta Pers. s srcem, utopljenim v bridkosti, fultus praesidio domestico Iust., fiduciā fultus Amm.

Opomba: Pf. fulcīvī: Prisc. (neizpričano); pt. pf. fulcītus: Cael.

gehenlassen^*, gehen lassen* pustiti oditi; pustiti pri miru; (loslassen) izpustiti; sich gehenlassen zanemariti se; ne obvladati se

grātificor -ārī -ātus sum (grātificus iz grātus in facere)

1. komu ustreči, ugoditi, kako uslugo ali po volji storiti: gratificatur mihi gestu accusatoris CI., in utroque inest gratificandi liberalis voluntas CI., qui de eo, quod ipsis superat, aliis gratificari volunt CI., odiis Seiani gratificabatur T.; s splošnim acc.: hoc, nihil gratificari CI. v tem, v ničemer.

2. trans. dati, darovati, dovoliti, pokloniti: dens nihil cuiquam tribuens, nihil gratificans omnino CI., qui gratificantur cuipiam, quod obsit illi, cui ... CI., ne quid pars altera gratificari pro populo Romano posset L.; occ. rad darovati, žrtvovati, opustiti, vnemar pustiti: populo gratificans et aliena et sua CI., homo nimis in gratificando iure liber CI. FR., potentiae paucorum decus atque libertatem suam gr. S., quod campum Tiberinum gratificata esset ea populo PLIN. – Act. soobl.: gratificat CASS., gratificavit VULG.

gravitate [grǽviteit]

1. neprehodni glagol (to, towards)
težiti, usmerjati se, gravirati; potopiti se

2. prehodni glagol
pustiti pasti na dno

grow^* [grou]

1. neprehodni glagol
rasti (in na)
pridobivati; uspevati; naraščati, večati se; razvijati se; višati se; postajati (on)
prirasti, zrasti s čim

2. prehodni glagol
gojiti; obdelovati; pustiti rasti

to grow a beard pustiti si rasti brado
to grow into fashion postati moden
to grow out of fashion priti iz mode
to grow weary naveličati se
to grow well ozdraveti
to grow worse poslabšati se
to grow better izboljšati se
to grow out of use ne se več uporabljati
to grow less manjšati se
to grow old starati se

hängenlassen^*, hängen lassen* pustiti viseti; povešati; den Kopf hängenlassen povešati glavo, obupavati, obupati

herauslassen^* pustiti ven, izpustiti (aus iz)

hinauflassen^* pustiti gor

hinauslassen^* pustiti/spustiti ven

hinhalten^* pomoliti, držati; držati v negotovosti, odlagati; jemanden pustiti čakati

hinlassen^* pustiti tja

hook² [huk]

1. prehodni glagol
kriviti, ukriviti; zakavljati, obesiti na kavelj; zapeti (in v, on, up na)
uloviti na trnek (tudi figurativno)
sleng ukrasti
šport udariti od strani (boks); udariti kroglo v levo (golf); nabosti na rogove

2. neprehodni glagol
(u)kriviti se, viseti na kavlju; pustiti se zapeti; čvrsto se oprijeti (to česa, koga)

sleng to hook it pobrisati jo

idle² [áidl]

1. neprehodni glagol
lenariti, ne delati
tehnično biti v praznem teku (stroj)

2. prehodni glagol
zapravljati čas (away)
izgubljati (ure, čas); pustiti stroj v praznem teku

im-mittō (in-mittō) -ere -mīsī -missum

I.

1. (s)pustiti (spuščati) —, pustiti —, poslati v kaj, spustiti nad (med): ut abs te non emissus ex urbe, sed inmissus in urbem esse videatur Ci., tu in caveam servos inmisisti Ci., naves taedā completas (ladje zažigalke) in hostium classem imm. C. spustiti, pognati, iuvencos (in Romanos) imm. N. spustiti med, — nad, tudi immittam Terea flammis O. zagnati —, vreči v; pesn.: Teucris timorem inm. V. vzbuditi —, razširiti med, alicui inuiriam inm. Ci. hoteti storiti; poseb. o vojakih: exercitum in curiam inm. Ci., equitatum i. C.; refl. zagnati se —, planiti —, skočiti med (v) kaj: se in specum i. L., qui se armatus in hostium multitudinem (medium agmen Cu., medios hostes L.) inmisit Ci.; refl. opisan: corpus (= se) in undas i. O.; med.: undis immiti O. vreči se, planiti, per lubrica immissi currus Cu. drveči, tudi Furia inmissa superis V. ki se je podala med …

2. occ.
a) (kopje, strelo) vreči (metati), zagnati: quae tela … in meum corpus inmissa sunt Ci., lancea costis inmissa O., pila in hostes imm. C., ignes in silvam inm. V.
b) (vodo) napeljati: canalibus aqua immissa C.
c) (sploh kaj konkretnega, trdega) postaviti —, pogrezniti —, spustiti —, vstaviti —, vtakniti v (na) kaj: tigna in flumen i. C. zabiti, trabes insuper immissae C. zgoraj vložena, filis aurum i. O. vtkati med … , feraces plantae immittuntur V. se vcepijo; podobno: circa oneratas veste cervices laticlaviam mappam Petr. okoli … vreči, — položiti.
č) (osebo kot posestnika) postaviti: tu, praetor, in mea bona quos voles inmitte Ci.
d) o krajih: razprostreti (razprostirati) kam; refl. in med. razprostirati se —, sezati kam: promunturia Mel., se ad occasum Mel., Thracia in Illyricos penitus immissa Mel.

3. metaf. spustiti nad —, (na)ščuvati na koga, — proti komu: (v pravem pomenu) cervos inmissis canibus agitare V. z lovskimi psi; pren.: quos tamquam canes inmitteret Ci., canes Cibyratici Ci. vohunski psi = vohuni (iz Kibire), servorum examina in populum Romanum inmissa Ci., impetus perditorum hominum in domos nostras Ci., servos ad spoliandam aram i. Ci., Suillium utrisque inmittit T. nahujska …

II.

1. konjeniški t. t. popustiti (popuščati) konju vajeti: (equo) frena, habenas inm. V. pustiti dirjati; tudi: inmissa iuga V. dirjajoča vprega (= vpreženi konji); od tod pren.: fluminibus … totas immittite habenas O. ali classique inmittit habenas V. z razpetimi —, s polnimi jadri se voziti, furit inmissis Volcanus habenis V., immitte (razprezi) rudentes, pande vela, ac, si quando alias, toto ingenio vehere Plin. iun.

2. metaf. pustiti (dati) rasti: palmes se ad auras agit per purum inmissus habenis V. nebrzdano, bohotno ras(t)e; od tod pt. pf. immissus 3 (navzdol) se spuščajoč, (navzdol) padajoč (viseč): immissa barba O., Sen. rh. dolgorasla (dolga) brada, imm. capilli O.

Opomba: Sinkop. pf. immīstī: Sil.