Franja

cloîtrer [klwatre] verbe transitif zapreti, vtakniti v samostan; zapreti

se cloîtrer iti v samostan, figuré živeti proč od sveta, sam zase
se cloîtrer dans sa chambre, dans ses occupations zapreti se v svojo sobo, v svoje delo

comprimō -ere -pressī -pressum (cum in premere)

1. stisniti (stiskati), (s)tlačiti: Fulg., dentes Pl., Sen. ph., labra H., Sen. ph., corpora inter se Lucr., oculos O., Sen. ph., Col., Q. oči zapreti, zatisniti, palmam Pl., duos digitos utrimque Cels., cum digitos compresserat pugnumque fecerat Ci. ko je bil prste skrčil v pest, compressa in pugnum manus Q.; preg.: compressis manibus sedere L. križem roke držati, brez dela sedeti.

2. stisniti (stiskati), (z)mečkati, (z)drobiti: Lucr., Ph., Lucan. idr., ista serpens compressa morietur Ci., humor ita mollis est, ut facile comprimi … possit Ci., c. conchas morsū Ci., linguam forcipe O., dorsum boum manibus Col.

3. occ.
a) koga trdno (tesno) objeti, evfem. = telesno (spolno) (z)družiti se s kom, (o)skruniti, onečastiti: mulierem Pl., Ter., vi compressa Vestalis L. posiljena; tudi o spolnem občevanju z moškimi: Nov. ap. Prisc., Sen. ph.; (o pavu) pariti se s …: Col.
b) utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati): c. naves Lucr., triarii compressis ordinibus velut claudebant vias L. s strnjenimi vrstami, c. ordinibus versūs O. v gostih vrstah pisati, commeantium in utramque partem catervis itinera compressa Sen. ph., comprimitur terra duobus fretis Sen. tr.

4.
a) zaustaviti (zaustavljati), zadrž(ev)ati: animum Ter. sapo zadržati, sibi manus Ter. roke proč držati, habenas Cl. zategniti; occ. zadrž(ev)ati, zase pridrž(ev)ati: quasi vero ego … compressum aliquod frumentum tenerem Ci., annonam c. L. kot žitni oderuh; pren. zase pridrž(ev)ati, ne izda(ja)ti, prikri(va)ti, zamolč(ev)ati: delicta magna Ci. ep., odio compresso et tacito Ci., c. famam captae Carthaginis L.
b) medic. zapreti (zapirati), zapeči (zapekati): corpus, stomachum, alvum, ventrem Cels., verbenae comprimentes Cels.; met. c. aliquem (= alicuius alvum) Cels.; (o ranah, tvorih) (za)celiti: hoc (aceto sorpto) sine ulla noxa comprimi ulcera Cels.

5. pren. s stvarnim obj. zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), zavreti (zavirati), (u)krotiti, (o)brzdati, zatreti (zatirati), udušiti, zadušiti: Col., Suet., Iust., ego tibi istam hodie scelestam comprimam linguam Pl. ti zavežem jezik, c. vocem atque orationem, consilium Pl., comprime gressum V., c. amorem edendi V. utešiti, murmura voce manuque O., lacrimas pueri Auct. b. Alx. otreti dečku solze, rabiem caeli marisque V., insanos curarum fluctus Sil., saepe furores compressi V., c. furores tribunicios dicendo Ci., remittant spiritus, comprimant animos Ci., c. animi conscientiam Ci., cupiditatem, libidinem, voluptates, pestem rei publicae Ci., licentiam Ci., Cu., exsultantem laetitiam comprimens Ci., c. iram Stat., ambitionem L., hominis conatum atque audaciam Ci., compressi conatus tuos nefarios Ci., bellis terra marique compressis Ci. pomirjene, c. motūs L., tumultum L., T., seditionem L., Cu., seditiones tribunicias L., rebellionem T.; occ. s subjektivnim obj. (o)brzdati, (u)krotiti, ugnati, (u)strahovati, pobiti: comprime te Pl., vix comprimor, quin involem illi in oculos Pl. komaj se zadržujem, hac (eloquentiā) gestientes comprimimus Ci., c. improbum negotiatorem Ci., Lentuli poenā compressus convertit se ad timorem Ci., eius adventus Pompeianos compressit C. je ustavil prodiranje, c. multitudinem metu L., magis e re publica visum erat comprimi ac sedari exasperatos Ligures L., compressus perseveranti interrogatione Laelii Val. Max. — Adj. pt. pf. compressus 3 stisnjen, od tod

1. tesen, ozek: caliculus oris compressioris Cels., fossura ore compressiore, nucamenta compressiora Plin.

2. zaprt, zapečen: alvus, venter Cels., morbi Cels. — Adv. compressē, le v komp.

1. bolj jedrnato: compressius loqui Ci.

2. skrbneje: compressius … quaerere Gell.

cōnfīō -fierī, pass. soobl. = cōnficior -ficī

1. skupaj spraviti (spravljati) se, zb(i)rati se, nab(i)rati se, nabaviti (nabavljati) se: cum deesset aurum, ex quo summa pactae mercedis Gallis confieret L.

2. (iz)vršiti (izvrševati) se, ustanoviti (ustanavljati) se, narediti (narejati) se, (z)goditi se, nasta(ja)ti: Ter., Lucr. idr., postquam id difficilius confieri animadvertit C., nunc qua ratione quod instat confieri possit, paucis, adverte, docebo V., curabit, ut panis diligenter confiat Col., sol confit ligno Plin., ut diurna acta confierent Suet.

3. porabiti (porabljati) se, poiti: confit cito Pl. hitro je proč.

4. (časovno) preiti (prehajati): dum aequinoctium vernum confiat Col.

corriendo nagel, hiter; naglo, hitro

¡voy corriendo! že tečem!
¡vete corriendo! teci, kolikor te noge neso!
marcharse (irse) corriendo proč steči

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

dáleč od tu far from here
dáleč naokoli far and wide
dáleč narazen wide apart
od dáleč from the distance, from afar
kako dáleč how far, to what extent
tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
bil sem dáleč od doma I was far from home
kako dáleč je (to)? how far is it?
stanuje dáleč od tu he lives far away from here
dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
dáleč od tega far from it
še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

dejanskost ženski spol (-i …) die Wirklichkeit (surova [rauhe] raue, resnična wahre, objektivna objektive, notranja innere)
spoprijeti se z dejanskostjo sich mit der Wirklichkeit [auseinandersetzen] auseinander setzen
sprijazniti se z dejanskostjo der Wirklichkeit ins Auge sehen
naravnan na dejanskost (življenjski) wirklichkeitsnah
daleč od dejanskosti wirklichkeitsfern
obrnjen proč od dejanskosti (neživljenjski) wirklichkeitsfremd

dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
dejar aparte ob strani pustiti, preiti
dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
dejar caer spustiti na tla
¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
dejar el pellejo umreti
dejar pobre osiromašiti
dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
no dejar roso ni velloso vse poskusiti
no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
¡deja! proč!
¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
dejar a un lado ob strani pustiti
dejar con vida pri življenju pustiti
dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
dejar de escribir nehati pisati
dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
dejar para otro día odložiti na naslednji dan
dejar que pensar dati misliti
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
dejarse caer pasti, zrušiti se
dejarse rogar dati se prositi
dejarse ver dati se videti, pokazati se
dejarse a los vicios vdati se pregreham
dejarse de a/c odreči se čemu
se dejó decir que... rekel je celó, da ...
¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
dejar de cuenta na voljo dati

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

dēnūbō -ere -nūpsi -nūptum (od doma proč) omožiti se, zamožiti: nec Caenis in ullos denupsit thalamos O., Iulia denupsit in domum Rubelli T., d. in castellum Ap.; z dat.: Claro fratri denupta Ap.; sramotilno o moških, npr. o cesarju Neronu: nisi … uni ex illo contaminorum grege … in modum sollemnium coniugiorum denupsisset T., cui (Doryphoro) etiam, sicut ipsi Sporus, ita ipse denupsit Suet.; pesn. pren.: d. plantis Col. poet.

deslizar [z/c] spodrsniti, napačno stopiti

deslizarse zdrsniti, drseti; skrivaj se proč splaziti; zmotiti se
deslizarse al vicio v pregreho zabresti
una falta se ha deslizado napaka se je vrinila
deslizarse por la pendiente zdrsniti po pobočju navzdol

dētorqueō -ēre -torsī -tortum (-torsum Ca.)

I. trans.

1. (proč) obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: ponticulum Ci., hac iuvenis … detorquet habenas V., torquent cornua detorquentque V., ora detorsit equorum V., vulnus Iuno detorsit V. je odvrnila strelo. Od kod? nusquam lumen detorquet ab illa O. Kam? (orbis partem) a latere in dextram partem Ci., proram ad undas, cursus ad regem V., (puella) detorquet ad oscula cervicem H., d. caudam in dexterum, in laevum Plin., in laevum d. agmen Cu.; pren.: voluptates animos a virtute detorquent Ci., quae (voluntas testium) nullo negotio flecti ac detorqueri potest Ci., si te alio pravum detorseris H. če kreneš na drugo, napačno pot, verba (Graeco fonte) parce detorta H. vzete in skopo rabljene; prim.: de Marso detorsum nomen Ca. ap. Prisc. izpeljano.

2. occ. izviniti, zviti, pohabiti: corporis partes detortae Ci., Vatinius detorto corpore T., detorta hastilia Sen. ph. krivi koli; pren. zavi(ja)ti, napak obrniti (obračati), besede sprevreči (sprevračati): qui calumniando omnia detorquendoque suspecta et invisa efficeret L., d. verbum in peius Sen. ph., sermonem in obscoenum intellectum Q., verba, vultus in crimen detorquens, recondebat T., verba prave detorta T. sprevržene, d. recte facta Plin. iun., illud ad vestrum sensum (po vašem okusu) Aug.

— II. intr. kam obrniti se, kreniti: si in laevam detorserit Plin.

disparar sprožiti (se), zalučati, izstreliti; čvekati, brezglavo ravnati

disparar con una risa v smeh bruhniti
dispararse sprožiti se; nenadoma proč steči

dīversus, st.lat. dīvorsus, 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. dīvertere, dīvortere) „vsaksebi obrnjen“, od tod

I.

1. v razne strani (sem in tja) obrnjen (držeč, idoč): diversam aciem in duas partes constituere C. na dve strani obrnjeno, diversa signa statuere L., ubi plures diversae semitae erant L., d. itinera C., L., T., diversae variae (variae = po suhem in po morju) viae Cat., d. fuga L., Cu. semkaj in tjakaj; occ. predik. = na razne strani, sem in tja, semkaj in tjakaj; najprej v pl.: diversi pugnabat C., cum … diversi discessissent N., diversi consules … discedunt, consules diversi abiere L., diversi circumspiciunt V., duo nomina diversa trahunt unum pectus O., diversi flebant servi O. proč obrnjeni; potem pri kolekt.: plebs habitat diversa locis O.; v sg.: quo diversus abis? V. kam si skrenil? metu ac libidine divorsus agebatur S. strah in strast sta ga zanašala sem in tja; adv.: divorse distrahitur Pl. (imetje) se razprši, pauci paulo divorsius concĭderant S. precej vsaksebi; subst. neutr. in diversum ali in diversa na razne strani: in diversa trahere N., in diversum auctores trahunt, utrum … an L. se ne ujemajo, trahebatur in diversa hinc meritis Antonii, inde Muciani epistulis T., in diversa abire Iust. ali labi Fl., Iust.; subst. masc.: diversos iterum coniungere amantes Pr. ali componere divorsos T. nesložne, razdorne.

2. pren. neodločen (-čna -čno), nestanoviten, omahujoč: diversi fremat inconstantia vulgi Tib., diversus animi (loc.) modo numen pavescere, modo minis populi terreri T.

3. ločen (oddaljen) drug od drugega, raztresen, eden tu — drugi tam, vsak posebej (zase), posamič(no): diversae state, ego ero paries (pretin) Pl., hoc omnes antea divorsi audistis S., legatos alium ex alio (za drugim) divorsos adgreditur S., sive iuncti unum premant, sive id diversi gerant bellum L.

4. razen, različen; (o krajih): qui (portus), cum divorsos inter se aditus habeant, in exitu coniunguntur et confluunt Ci., ex locis tam longinquis tamque diversis Ci., diversissimis locis L., diverso tractu, diversis partibus O., (flumina) diversa locis (po krajini) O.; pren. (o kakovosti): diversa genera bellorum et hostium Ci., d. studia, d. voluntates Ci., d. natura N., facies, d. formae, simulacra diversa figuris, diversi nitent mille colores O., prodigia terrebant diversis auctoribus vulgata T.; adv. acc. neutr. pl.: diversa sonare O. različno; z dat.: forma est diversa priori O. drugačna od prejšnje.

II.

1. na nasprotno ali drugo stran (obrnjen), na nasprotni ali drugi strani bivajoč (stoječ, ležeč), nasproten: ego divorsus distrahor Pl., e quibus (cingulis) duos maxime inter se diversos … obriguisse pruinā vides Ci. (o tečajih), erat iter a proposito diversum contrariamque in partem ire videbatur C., diversae ab flumine regiones C. odmaknjene, terrae, quas duo diversa maria amplectuntur L., in diversum iter equi concitati L. v dve nasprotni smeri, diversus Aesar O. zahodni (= vzhodu nasproten), in partes diversas bracchia tendens O., quem procul a patria diverso orbe excipit Eridanus O. na drugem koncu sveta, petit diversa O. krene v nasprotno smer, diversus luna percurret fenestras Pr., (iugum montis) altero cornu in diversum litus excurrit Cu., Alexander in diversa parte ripae statui suum tabernaculum iussit Cu., diversā regiae parte Cu. z nasprotne strani, Menelaus … diversum ad mare … deiectus est T.; subst. v adverbialnih zvezah: in diversum Plin., in diversa T. ali per diversum Plin., T. na nasprotno stran, v nasprotno smer, ex diverso adsultare T. z nasprotne strani, ex diverso stare Vell. nasproti, instructis e diverso hostibus Iust.

2. occ. nasproten = protiven, sovražen;
a) v vojni: victores diversam aciem Marti et Mercurio consecravere T., Armeniam diversis praesidiis vacuam fieri postulabant T.; subst.: quas enim ex diverso legiones? T.
b) v državi: factio Suet. ali pars Iust. nasprotna stranka; v pl.: partes Suet., aut in diversis aut in neutris fuisse partibus Sen. ph.
c) na sodišču: d. subsellia Q., T. ali diversae partis advocatus Suet. nasprotne stranke (gen. sg.), nasprotnikov (gen. pl.); subst. neutr. = nasprotna stranka, opozicija: invidiam in diversum transferre T., consistentis ex diverso patroni Q.; od tod e diverso (= contrā) nasprotno, nasproti: Suet., Arn.

3. pren. povsem različen, ves drugačen, nasproten, navzkrižen
a) (o stvareh); abs.: diversa ac dissimilis pars Ci., diversa sibi ambo consilia capiunt C., diversis duobus vitiis, avaritiā et luxuriā, civitatem laborare L., quid enim divorsius esse putandum est, … quam … Lucr., oris habitu simili aut diverso Q., duo tela diversorum operum O. s povsem nasprotnim učinkom, diverso tempore Iuv.; subst.: dividit ut bona diversis (= contrariis = malis), fugienda petendis H., dissimilia ac diversa componitis Sen. ph., diversa induere T., nullo in diversum auctore T., iudices per diversa implacabiles T. iz nasprotnih razlogov; z a(b): haec videntur esse a proposita ratione diversa Ci., ab his longe divorsae litterae S.; s samim abl.: quam diversum consuetudine illorum Plin. iun.; z dat.: est huic diversum vitio vitium prope maius H., diversum est huic eorum vitium, qui … Q., tamquam haec sententia priori diversa sit Q., vera bona atque illis multum diversa Iuv.; subst.: dicere diversa iis, quae aliis placebant Vell., quis non diversa praesentibus contrariaque exspectatis aut speret aut timeat Vell.; z inter: divorsa inter se mala, luxuria atque avaritia S., quorum omnium dissimilis atque divorsa inter se ratio est Q.; z ac (atque) ali quam (kakor alius): diversa in hac ac supradicta alite Plin., e diverso, quam in cibos deligitur Plin. čisto drugačne kakovosti kakor to, kar … , diversum valent quam iudicant Q., diversa, quam hostis mandaverat, censuit (Regulus) Fl., gloriam diversis artibus quam priores civitatis suae duces consecuturus Iust.
b) o osebah: quia a te totus diversus est Ci., diversus a maiorum institutis T.; z gen.: ut par ingenio, ita morum diversus T. povsem drugačnega značaja, inter paucos et sententiae diversos T. povsem različnega mnenja.

III. odročen, oddaljen, odmaknjen: maxime de Achaiae urbibus, regionis a se diversae, sollicitus L., ereptam patri natam diversa in pascua abstrahit O., arva colebat diversa Aetnae O., saltus diversi Cu., colunt discreti ac diversi T. posamič in na oddaljenih krajih, etiam quorum diversa oppida, tamen obvii (erant) T., proficiscebar in diversam provinciae partem Plin. iun.; subst. (ret.): diverso terrarum distineri T. v daljnih zakotjih.

doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti

dólgo

za dólgo for long
že dólgo long, long ago, for a long time
kako dólgo? how long?
dólgo poprej long before
že dólgo (nazaj) for a long time since
kako dólgo že? how long since?
še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
dólgo (je že) tega (that was) long ago
dólgo ga že poznam I have known him a long time
ne dólgo tega not so very long ago
dólgo je že, kar... it is a good while since...
kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
je že dólgo (od) tega? was this long ago?
kako dólgo te ni bilo! how long you were!
dólgo ga ni bilo he was a long time coming
ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
dólgo me ni bilo tu I have not been here long
to že dólgo vem I have known that (for) a long time
je za dólgo odšel? has he gone for long?
ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
predólgo ste čakali you have waited too long
ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world

drž|ati¹ (-im) prijeti

1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!

2. steber: tragen, stützen

3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se¹, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem