Franja

tranzíten de (ali en) transit

tranzitno blago marchandises ženski spol množine en transit
tranzitno pristanišče port moški spol de transit
tranzitna trgovina commerce moški spol de transit

tranzíten de tránsito

tranzitno blago (carina, promet, trgovina, pristanišče, vizum) mercancías f pl (derechos m pl, tráfico m, comercio m, puerto m, visado m) de tránsito

treaty [trí:ti] samostalnik
(zlasti državna) pogodba; dogovor; (redko) pogajanje, dogovarjanje; razpravljanje
ekonomija pogodba o pozavarovanju

commercial treaty trgovinska pogodba
treaty powers politika pogodbene sile
treaty port dogovorjeno pristanišče, kjer imajo pripadniki dogovorjenih držav svobodno trgovanje
peace treaty mirovna pogodba
treaty of alliance pogodba o zavezništvu
treaty maker pogodbenik; sestavljavec pogodbe
to be in treaty with s.o. for s.th. dogovarjati se s kom o čem
to break a treaty prekršiti dogovor, pogodbo
to conclude a treaty skleniti pogodbo
to sell by private treaty prodati pod roko

trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like

trgóvski adresar trades directory
trgóvski artikel article of commerce, commodity
trgóvska akademija school of commerce, business school
trgóvska aviacija commercial aviation
trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
trgóvska borza (goods) exchange
trgóvski časopis commercial gazette
trgóvski dobiček trading profit
trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
trgóvski duh commercial spirit
trgóvska hiša (trading) firm
trgóvski izraz, têrmin commercial term
trgóvski izvedenec commercialist
trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
trgóvski krogi commercial circles pl
trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
trgóvski kredit business loan
trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
trgóvski list trade journal
trgóvska luka commercial port
trgóvska marža trade margin
trgóvska menica commercial bill
trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
trgóvski mešetar broker
trgóvski običaj usage
trgóvsko podjetje commercial enterprise
trgóvski pomočnik shop assistant
trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
trgóvska pot trade route
trgóvski proizvod commercial product
trgóvsko poročilo trade report
trgóvsko pismo commercial letter
trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
trgóvsko poslovanje trading, trading business
trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
trgóvska pogodba commercial treaty
trgóvska panoga, veja branch (of trade)
trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
trgóvski sejem trade fair
trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
trgóvski stan trading class
trgóvsko sodišče commercial court
trgóvski stalež (pogovorno) trading community
trgóvsko skladišče warehouse
trgóvski sodnik commercial judge
trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
trgóvska toleranca commercial limit
trgóvska vrednost commercial value
trgóvski vajenec apprentice
trgóvska zadruga cooperative society
trgóvska znamka trademark
trgóvski zakon commercial law, mercantile law
trgóvski zakonik, kodeks commercial code
trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent

tržáški triestin, de Trieste

tržaško pristanišče le port de Trieste
tržaški zaliv le golfe de Trieste

Tyrus (L., Cu., Stat., Iust.) in Tyros (V., Mel., Plin.) -ī, f (Τύρος, fen., hebr., ugaritsko ṣr, asir. ṣurri) Tír, primorsko trgovsko mesto in pristanišče, glavno mesto Fenicije (zdaj ṣūr), materinsko mesto Kartagine. Tirci so sloveli po pridobivanju škrlata in barvanju oblačil s škrlatom: Ci., O., Pr., Tib.; meton. škrlat, bager, škrlatna (bagrena) barva: Mart. — Od tod adj. Tyrius 3 (Τύριος)

1. tírski, iz Tira doma (izhajajoč, izvirajoč): puella ali paelex O. = Evropa, hči tirskega kralja Agenorja, taurus Mart. bik, ki je odpeljal Evropo; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tírci, preb. Tira: L., Ci., Mel., Lucan.

2. meton.
a) kartažánski, kartáginski: urbs V. = Carthago, tori O. = svatovanje (ljubimkanje) med Didono in Enejem, ductor Sil. = Hannibal; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Kartažáni, Kartáginci: V.
b) tébski, tebánski: exsul Stat. = Polynices, ductor Stat. = Eteocles, plectrum Stat. = Amphionis; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tébci, Tebánci: Stat.

3. škrlaten, bagren: amictus chlamys, lores, colores O., vestes H., torus Tib.; subst. Tyrium -iī, n škrlatna (bagrena) obleka, škrlatno (bagreno) oblačilo: Tert.

úći ûdēm, oni ûdū, údi, údoh úde, ùšao ùšla
1. vstopiti: ući u sobu, u pedesetu godinu
2. priti: ući komu u trag priti komu na sled; ući u običaj preiti v navado
3. poglobiti se: ući dublje u neki problem, u pitanje
4. ući komu u volju prikupiti se komu
5. lada je ušla u pristanište ladja je zapeljala v pristanišče; ušao je đavo u njega šel je hudič vanj; na lak način je ušao u istoriju na lahek način se je zapisal v zgodovino

ustj|e¹ srednji spol (-a …) geografija die Mündung, (izliv v) die Einmündung (in)
lijakasto ustje Trichtermündung
okoli ustja im Mündungsgebiet
pristanišče v ustju der Mündungshafen

vīsō -ere, vīsī, vīsūrus (intens. glag. vidēre)

1. natanko gledati, ogledati (ogledovati) si (se), razgledati (razgledovati) se, (u)zreti, ozreti (ozirati) se, opazovati, razisk(ov)ati, (pre)motriti: ludos Pl., haec signa visere solebat Ci., cupiditas visendi deos hominesque, quorum … Ci., expectatio visendi Alcibiadis N., ex muris visite agros vestros L., praeda, ut viseretur, exposita L. na ogled, missi ad id visendum prodigium L. da preiščejo, visitur imago Sen. ph., visere insomnia (sanje) Plin., ubi audiret potius contumelias imperatoris quam viseret T.; abs.: visendi causā venire Ci., qui e castris visundi aut spoliandi gratiā processerant S., visendi gratiā N., visendi studio V. Od tod gerundiv vīsendus 3 (p)ogleda vreden, znamenit: non modo vidit, sed etiam visendum putavit Ci., ornatus visendus Ci., arbores visendae magnitudinis Plin.; subst. vīsenda -ōrum, n znamenitosti: Athenae multa visenda habentes L.

2. iti (priti) kam ali kaj gledat: aedem Minervae, filios Pl., vise, redieritne Ter., visam, si domi est Ter., id viso, tune an illi insaniant Ter. hočem vsaj videti; z ad: vise ad portum Pl. pojdi pogledat v pristanišče, visite huc ad iudices Varr.

3. occ. kaj ali koga (poseb. bolnika) obisk(ov)ati, pogledati, iti h komu: reliquam Aegyptum Ci. ep., alios montes H., propter Cupidinis statuam visuntur Thespiae Ci., Diana (= Dianae templum) ab omnibus advenis visebatur Ci., domus cum vulgo viseretur Ci., visere uxorem Ter., ut et viderem te et viserem Ci. ep., missus est ad aegrotum, ut viseret T.; z ad: et visere ad eam Ter., ibit ad amicam visere O., visere ad aegros Lucr.

Opomba: Pri Pl. najdemo v nekaterih izdajah soobl. vissō -ere.

vláčiti (-im)

A) imperf. ➞ vleči

1. tirare, trascinare; rimorchiare:
vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

3. pren. trascinare; portare:
vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

4. portare, condurre (controvoglia):
vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

5. nareč. agr. (branati) erpicare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

1. strascicare:
krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

6. pejor. amoreggiare, praticare:
vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede

vplúti (vplôvem) perf. navt. entrare in:
vpluti v pristanišče entrare in porto

zajadra|ti (-m) jadrati segeln (tudi figurativno)
zajadrati v pristanišče (mit dem Segelschiff) in den Hafen einlaufen

zaleden|eti [é] (-im) vereisen
pristanišče, ki ne zaledeni eisfreier Hafen, der Winterhafen

zaplúti (-plôvem) perf.

1. navt. partire, prendere il largo:
jadrnica je zaplula z vetrom il veliero partì col vento favorevole

2. dirigersi, volgere la prua (verso):
ladja je zaplula v pristanišče la nave si diresse in porto

3. pren. andarsene, allontanarsi silenziosamente, volare:
ptica je zaplula po zraku un uccello volò nel cielo

4. pren. diffondersi, spargersi:
po jedilnici je zaplul vonj po pečenki per la sala da pranzo si sparse un odorino di arrosto

5. pren. sprofondare, cadere, franare:
zapluti v kaos sprofondare nel caos
zapluti v spanec sprofondare, cadere nel sonno
pren. zapluti v stare vode tornare in una situazione di stasi, di immobilismo

zapréti (knjigo, vrata ipd.) to shut; to close; to shut in; (s ključem) to lock (up); (z zapahom) to bolt; (ulico) to block, to bar, to obstruct

zapréti dežnik to fold one's umbrella
zapréti v ječo to lock up in jail, to take to jail, to imprison, to commit to prison, to take into custody
zapréti jetnika v njegovo celico to shut a prisoner up in his cell
zapréti oči to shut one's eyes, (umreti) to close one's eyes, to die, to expire
zapréti oči pred čim (= ne hoteti videti) to connive at something, to shut one's eyes to something
zapréti vodovodno pipo to turn the tap off
zapréti plin to turn the gas off
zaprl (zamašil) sem mu usta I shut him up
zapréti steklenico to cork (up) a bottle
zapréti za promet to close to traffic
zapréti tovarno (nehati z delom) to shut (ali to close) down a factory, to shut the works down
zapréti prodajalno, trgovino (pogovorno) to shut up shop
zapréti vstop v pristanišče to bar (ali to close) the entrance to a port
zaprli so pot, ki pelje preko njihovega polja they have closed the path that leads across their field
zapréti vrata pred kom (ne hoteti govoriti z njim) to shut the door on someone
pred nosom komu zapréti vrata to shut the door in someone's face
silovito zapréti vrata to bang (ali to slam) the door
zapréti se (zakleniti se) to shut oneself up
zapréti se (o vratih) to swing to, to swing shut
zapréti se vase (figurativno) to shut oneself away, to immure oneself

zasiln|i (-a, -o) (v sili) Not- (kompresija žile die Notaderpresse, zavora die Notbremse, most die Notbrücke, denar das Notgeld, hladilni sistem das Notkühlsystem, hlajenje die Notkühlung, pristajališče/pristanišče der Nothafen, sidro der Notanker)

zunanj|i (-a, -e) äußerlich, der/die/das äußere; auswärtig, extern; (podružnični) außendienstlich; (zunaj doma) außerhäuslich; (zunaj podjetja) außerbetrieblich; (eksogen, prihajajoč od zunaj) außenbürtig; Außen- (člen das Außenglied, igralec Außenfeldspieler, minister der Außenminister, navoj das Außengewinde, omet der Außenputz, rob der Außenrand, skelet živalstvo, zoologija das Außenskelett, svet die Außenwelt, žep die Außentasche, gospodarska politika die Außenwirtschaftspolitik, politika die Außenpolitik, razsvetljava die Außenbeleuchtung, stena die Außenwand, temperatura die Außentemperatur, utrdba das Außenwerk, vrata die Außentür, ogledalo der Außenspiegel, pristanišče der Außenhafen, snemanje die Außenaufnahme)
za zunanjo rabo äußerlich, äußerlich zu gebrauchen

Ἀμνῑσός, ὁ pristanišče mesta Knosa na Kreti.

ἀνά-πλοος, ὁ, skrč. -πλους 1. vožnja navzgor. 2. pristajanje, pristanišče.

Ἀρμήνη, ἡ pristanišče pri Sinopi.