Franja

présenter [-zɑ̃te] verbe transitif predstaviti; predložiti; (po)kazati; vložiti; (po)nuditi; uvesti; prijaviti; priporočiti (za službeno mesto); izraziti; predlagati, prezentirati; oddati; verbe intransitif (dobro) se vesti

se présenter potegovati se (pour za); javiti se; izpostavljati se (à quelque chose čemu); predstaviti se; nastopiti, pojaviti se, dogoditi se
présenter un amendement predložiti amandman
présenter son ami à quelqu'un predstaviti komu svojega prijatelja
permettez-moi de me présenter dovolite mi, da se vam predstavim
présenter les armes pozdraviti z orožjem
présenter un aspect nuditi pogled
présenter des avantages prinašati prednosti
il présenta son bras à sa cavalière ponudil je roko svoji dami
présenter un candidat à un examen prijaviti koga k izpitu
présenter sa candidature kandidirati (à za)
présenter une demande, une motion staviti predlog
présenter sa démission podati ostavko
présenter des difficultés delati težkoče
présenter le dos à quelqu'un obrniti, pokazati komu hrbet
présenter ses excuses opravičiti se
présenter ses idées obrazložiti svoje ideje
présenter quelque chose sous un jour favorable prikazati kaj v ugodni luči
présenter une lettre de change predložiti menico v izplačilo
ce nom ne se présente pas à ma mémoire ne spomnim se tega imena
présenter une objection à quelqu'un ugovarjati komu
présenter ses regrets, ses respects izraziti svoje obžalovanje, svoje spoštovanje
se présenter de soi-même govoriti samo zase
il présente bien on ima dober, prijeten nastop; on nekaj predstavlja
il se présente une occasion nudi se priložnost
se présenter devant les yeux priti pred oči
se présenter aux élections municipales kandidirati pri občinskih volitvah
se présenter à un examen prijaviti se k izpitu
l'affaire se présente bien stvar se dobro začenja, dobro kaže

prež|ati (-im) lauern (na kaj/koga auf (etwas/jemanden), (jemanden) belauern, (jemandem) auflauern)
prežati na priložnost auf eine Gelegenheit lauern
začeti prežati sich auf die Lauer legen

prežáti (-ím) imperf.

1. stare in agguato

2. ekst. appostarsi, attendere appostati, aspettare al varco; lov. fare il, stare al balzello

3. pren. attendere, aspettare:
prežati na priložnost attendere l'occasione propizia

4. pren. guardare di nascosto, di sottecchi

5. pren. insidiare, minacciare, incombere:
nevarnost preži na vsakem koraku il pericolo incombe a ogni passo

6. pren. incombere, gravare:
nad dolino preži strašen molk sulla valle incombe un silenzio minaccioso

prihraníti to save (up); to spare; to reserve; to economize; to put by; to make economies

prihraníti za hude čase to put by (ali to lay by) money for a rainy day
prihrani si denar za kako drugo priložnost! save your money for another occasion!
prihrani (si) svoje besede! (molči!) save your breath!
lahko si prihraniš svoj trud! you may save your pains!
prihranjen peni je pridobljen peni a penny saved is a penny gained

prilik|a¹ ženski spol (-e …) (priložnost) die Gelegenheit; (povod) der [Anlaß] Anlass
ob priliki gelegentlich, bei Gelegenheit, [anläßlich] anlässlich (des)
ob prvi priliki bei erster Gelegenheit
ob tej priliki bi … bei diesem [Anlaß] Anlass, bei dieser Gelegenheit
o priliki irgendwann
dobiti priliko die Gelegenheit bekommen/haben
zamuditi priliko sich eine Gelegenheit entgehen lassen
zagrabiti/izkoristiti priliko eine Gelegenheit beim Schopf packen/ergreifen

profiter [prɔfite] verbe intransitif imeti dobiček ali korist (de quelque chose od česa); okoristiti se; koristiti (à quelqu'un komu); uspevati; donašati (kaj), biti koristen; prinesti ugodnosti; prav priti

profiter d'une occasion izkoristiti priložnost
profiter en savoir izboljšati svoje znanje
profiter à plein polno izkoriščati
enfant masculin qui profite otrok, ki uspeva, dobro raste
il profite plus de ... bolj donosno je ...
les arbres n'ont pas profité cette année drevje letos ni dobro obrodilo
vêtement masculin qui profite trpežna obleka
bien mal acquis ne profite point nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša koristi

profittare v. intr. (pres. profitto)

1. napredovati:
profittare negli studi napredovati v študijah

2. (approfittare) okoristiti, okoriščati se (s, z); imeti korist (od); izrabiti, izrabljati; izkoristiti:
profittare dell'occasione izrabiti priložnost

prō-mereō -ēre -uī in prō-mereor -ērī -itus sum

I. trans.

1. zaslužiti, prislužiti si, narediti (delati) se vrednega česa; (v negativnem pomenu) tudi zapasti čemu, izkupiti kaj, skupiti jo (jih), navleči si kaj, zadolžiti (zadolževati) se, nakopa(va)ti si kaj: Pl., Ter. idr., suo beneficio promeruit se ut ames Ci.; pass.: non vel sola generis claritate promeritum? Plin. iun. mar nima do tega pravice že po … ?, promerui poenam O., quid mali sum promeritus? Pl., postquam malum (kazen) promeritum est (pass.) Pl.

2. pridobi(va)ti si, doseči (dosegati): voluntatem omnium Suet., opiniones hominum Lact., ad promerendum actioni favorem Q. —

II. intr. (klas. nav. dep.) pridobi(va)ti si zasluge, biti zaslužen za koga, za kaj: bene promerens Pl., bene promeritus O., ego te numquam negabo promeritum V., ut promeritus es de me Pl., promeritus bene (pridobi(va)ti si veliko zaslug) de multis Ci., unum habent in nostrum ordinem promerendi locum (priložnost, priliko) Ci.; poklas. z acc.: Eccl. idr., principem Plin. iun., socios Suet., religiosis ministeriis numen Ap. — Od tod subst. pt. pf. prōmeritum -ī, n zasluga: bene promerita Lucr. dobre zasluge, dobra dejanja, deae munus promeritumque patet O., vestra in nos universa promerita Ci.; occ. krivda: ex suo promerito Auct. b. Afr., male promerita Pl. slaba dejanja.

properus 3, adv. propere (Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., V. idr.) in properiter (Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., Ap., Aus.) (etim. nedognana beseda; domnevno iz *pro + *pero- ali *poro- „prodirajoč, prenagljen“; prim. porta) hiter, hiteč, nagel, uren, (po)spéšen: Ca. ap. Fest., Cat., Val. Fl. idr., ecce venit Telamon properus O., circumstant properi aurigae V., propero agmine subvenit T., egredere propere N., propere sequi S., propere Cumas se recepit L.; z objektnim gen.: Agrippina oblatae occasionis propera T. se hitro oprime priložnosti, naglo izkoristi priložnost, p. vindictae irae, potentiae adipiscendae T.; z dat. commodi: sibi quisque properus T. v naglici vsakdo misli le na svojo rešitev; z inf.: quoquo facinore properus clarescere T. mereč na to, da bi se proslavil.

propice [prɔpis] adjectif ugoden; naklonjen

choisir le moment propice izbrati ugoden trenutek
occasion féminin propice ugodna priložnost
temps masculin propice à la pêche za ribolov ugodno vreme

provide [prəváid]

1. prehodni glagol
preskrbeti, oskrbeti, opremiti, dobaviti (with kaj, s čim)
pravno določiti, predpisati, pripraviti (zakon, pogodbo)

2. neprehodni glagol
preskrbeti se (si), oskrbeti se (si), zavarovati se (against pred)
skrbeti (for za)
računati s čim, pripraviti
pravno predpisati, določiti (that da)

ekonomija to provide payment preskrbeti kritje, poskrbeti za plačilo
to provide an opportunity nuditi priložnost
to provide against zavarovati se pred, varovati se; pravno preprečiti
pravno the law provides that zakon določa, da
to provide for the needs opraviti naravne potrebe

quaerō -ere, quaesīvī (-siī), quaesītum (osnovna obl. *quaiso, *quaeso, beseda nedognanega izvora; prim. soobl. quaesō)

1. iskati, poiskati: Enn. ap. Ci., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Hirt., H., Ph., Tib., Pr. idr., legati Agesilaum quaerentes N., angustias quaerebat N., quaerere suos notos hospitesque C., portum C., Eurydicen, viam O., iuvencum per nemora V., quaesitae (nabrane) montibus herbae V., liberi ad necem quaerebantur Ci., quaerere aliquem ad poenam Eutr.; pesn.: oculis lucem V., te suum (svojega lastnika) decisa dextera quaerit V.; v pass. z gr. dat.: quaesitus matri (= a matre) agnus V., filia matri est quaesita O.; occ.
a) zastonj iskati = pogrešati, ne imeti (videti, najti): Plin. iun., Stat., Siciliam in Siciliā Ci., occasionem omissam (praetermissam) L., optatos Tyndaridas Pr., quaerit Boeotia Dircen O., hic ego virtutem vestram quaero, sapientiam desidero, veterem consuetudinem requiro Corn.
b) zahtevati, potrebovati, nanesti tako, da je treba (potrebno): Varr., bellum repens aut dictatoriam maiestatem aut Quinctium rectorem quaesisset L., pauca munimenta quaerebat (sc. alter collis) S., nego ego quidquam a testibus dictum, quod cuiusquam oratoris eloquentiam quaereret Ci.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati kaj dobiti, skušati (si) kaj pridobiti, težiti (stremeti) za čim: Hirt., Iuv., Plin. iun., Sen. ph., Eutr. idr., opus (delo) Ci., L., pecuniam N. hoteti vzeti na posodo, sibi maius imperium Cu., gloriam bello Ci., armis gloriam atque divitias S., honores sibi L., alicui venenum Ci. skušati koga zastrupiti, mortem Vell. hoteti umreti (smrt storiti), vitam Vell. skušati si ohraniti življenje, sanguine reditūs V. s krvjo pridobljena, quaerere tempus eius interficiendi N. ali occasionem fraudis C. ali locum iniuriae L. ali locum insidiis L., Cu. čakati priliko (priložnost), iskati (prežati na) priložnost, quid sibi hic vestitus quaerit? Ter. kaj neki hoče (= kaj neki pomeni) ta obleka?; o osebah (ret.): quaerere sibi novum imperatorem S., melius visum amicos quam servos quaerere S., adversus externos militem T., externus in regnum (za vladarstvo) quaeritur heres V., liberos Pl., Suet. skušati roditi, skušati dobiti otroke; occ. iskati kaj = α) skušati kaj narediti (storiti, ugotoviti), potem sploh narediti (delati), storiti, ugotoviti (ugotavljati), pripraviti (pripravljati): Ter. idr., fugam ex Italiā Ci. ali itineribus diversis fugam C. skušati pobegniti, dedecore potius quam manu salutem S. iskati rešitev, skušati se rešiti, alicui ignominiam L. koga spraviti v sramoto, koga osramotiti, alicui invidiam Q., tudi invidiam in aliquem Ci. skušati komu nakopati zavist, vzbuditi pri drugih zavist do koga, ultionem Vell. iskati povod za maščevanje, quaesita mors T. prostovoljna smrt. β) pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, (za)služiti si: Pl., Q., Plin. idr., pecuniam Ci., dotes sanguine quaesitae V., victum vulgo Ter. (o vlačugi), victum sibi Gell., Lact., victoria quaeritur sollicitis armis O., quidquid quaesierat, ventri donabat H., nummos aratro et manu Ci., regnum armis Lucan.; abs.: Ter., Ci., denique sit finis quaerendi H., nec minor est virtus, quam quarere, parta tueri O.
b) skušati izvedeti, hoteti vedeti, (po)izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vprašati (vpraševati), spraševati, po(v)prašati (po(v)praševati): Pl., Ter., quaero: quid facturi fuistis? Ci.; quaerere aliquem, npr. ab ostio (ianuā) Ci. vprašati po kom pri hišnih vratih; quaerere aliquid ali de aliquā re vprašati (vpraševati), po(v)prašati (po(v)praševati) po čem, za kaj, zaradi (glede) česa: luctum tuorum, causas V., Nerviorum de naturā … Caesar cum quaereret C., de Clodii reditu Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaesivit, ubi tuto viveret N., verum sit an falsum Ci., si incolumis evasisset L., quaerant, num quid … Ci.; vprašana oseba (v sl. v acc. ali gen.) stoji v lat. v abl. večinoma za ab, abs, pa tudi z de in ex: quaesivit a medicis, quemadmodum se haberet N., quaero abs te, teneasne memoriā Ci., ex me quaesieras, nonne putarem Ci., quaerit ex solo ea, quae in conventu dixerat; … eadem ab aliis quaerit C., de te ipso, Vatini, quaero, utrum … an … Ci.; v poklas. lat. se izpušča prvi člen ločnega vprašanja: quaesito (abl. abs.), an venisset T. na vprašanje, ali je prišel, quaesitum est, an danda esset inquisitio Plin. iun. — Poseb. izrazi: quid quaeris? H. kaj še sprašuješ? = skratka, noli quaerere! Ci. ne sprašuj! = z eno besedo!, si quaeris Ci. če hočeš kaj več (iz)vedeti; occ. α) zastaviti (zastavljati) kako znanstveno vprašanje, po(v)prašati (po(v)praševati) koga glede kake znanstvene stvari, kakega znanstvenega vprašanja ali problema: si quis quid quaereret Ci., multa ex eo saepe quaesivi Ci., naturā fieret laudabile carmen an arte, quaesitum est H., quaeritur inter medicos, cuius generis aquae sint utilissimae Plin. β) koga na natezalnici (sodno, pred sodiščem) vprašati (vpraševati), izprašati (izpraševati), zaslišati (zasliševati): de morte alicuius Ci., de servo tormentis Ci., in dominos quaeri de servis iniquum est Ci. sužnje na natezalnici spraševati njihovim gospodarjem v škodo. γ) kaj sodno preisk(ov)ati, vzeti pod sodno preiskavo (preiskovanje), posvetovati se o čem, glede česa: coniurationem L., rem per tormenta Suet., ne quaerere quidem de tanta re N., ratio perficiendi consilii quaerebatur C. posvetovali so se, kako bi se … , quaeramus reliquorum sententiam Ci.; abs.: coëgit consules circa fora proficisci ibique quaerere et iudicia exercere L.
c) iskati kaj = misliti na kaj, o čem, razmišlj(ev)ati, premišlj(ev)ati, gledati po čem, za čim: quaerere consilium Ter. ali novum (sc. consilium) S. ali consilia belli Hirt. snovati, aliquid duram in dominam Pr., labente die convivia quaerit V. misli na … , si želi (si priželeva), quaesitae artes V. izumljena (umetelna) sredstva; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaerere ipse secum … coepit, quibusnam rebus … maximam … pecuniam facere posset Ci., quaeramus, quonam modo maxume ulti sanguinem nostrum pereamus S.; z inf.: ne quaere doceri V. ne skušaj (ne trudi se) izvedeti; occ. iskati kaj, želeti, poželeti, zaželeti si česa, kaj, hlepeti (dehteti) po čem, hoteti, (željno) pričakovati: Vell., pocula aurea H., solacia Cu., eas se balneas … ex censu quaerere Ci., virtutem incolumem odimus, sublatam ex oculis quaerimus Ci., quaerit patria Caesarem H.; s finalnim stavkom: quaeris, ut suscipiam cogitationem, quidnam … Ci. ep., quaerere et petere, ut … Gell.; z inf.: Iust., Lucr., Ph., Plin., Sen. ph. idr., si quaeris descendere O., abrumpere lucem V., mitibus mutare tristia H., mutare sedes T., quaerentem dicere plura reppulit V. ki je hotel več povedati, causam si quis cognoscere quaerit O. — Od tod

I. adj. pt. pf. quaesītus 3

1. narejen (natezan), prisiljen: asperitas, comitas T.

2. izbran, izboren, izvrsten, nenavaden, izreden, izjemen: leges quaesitiores Solon perscripsit T., epulae quaesitissimae S. fr., honores quaesitissimi T. —

II. subst. pt. pf. quaesītum -ī, n

1. (pri)dobitek, pridobljeno blago: quaesiti tenax O., attentus quaesitis H., ante quaesita H. prej pridobljeni (nabrani) zakladi.

2. zastavljeno vprašanje: accipe quaesiti causam O.

rater [rate] verbe transitif zgrešiti (cilj), ne zadeti; figuré zamuditi, ne narediti; verbe intransitif spodleteti, ne uspeti; ne se sprožiti (puška), odpovedati

mon revolver a raté revolver se mi ni sprožil
le coup de fusil a raté puška se ni sprožila
l'affaire a raté zadeva je spodletela
ça n'a pas raté to je bilo treba pričakovati, to je bilo neizogibno
le chasseur a raté un lièvre lovec je zgrešil zajca
rater un devoir slabo opraviti nalogo
rater une occasion, son train zamuditi priložnost, svoj vlak
rater sa vie ne uspeti, falirati v življenju
ne pas rater quelqu'un (familier) ostro okregati, ošteti, kaznovati koga
(familier, ironično)

il n'en rate pas une (figuré) ne neha streljati kozlov

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

rèserver [rezɛrve] verbe transitif pridržati, (pri)hraniti, dati na stran; rezervirati (prostor, sedež); obdržati zase (mnenje); odgoditi (odločitev)

se rèserver pridržati si, hraniti zase, rezervirati si; hraniti se (pour le dîner za večerjo)
rèserver ses places dans le train rezervirati si mesta v vlaku
rèserver une table au restaurant, une chambre dans un hôtel rezervirati mizo v restavraciji, sobo v hotelu
rèserver le meilleur pour la fin prihraniti najboljše za konec
on lui a réservé un accueil chaleureux priredili so mu topel sprejem
il lui était réservé de mourir jeune usojeno mu je bilo, da je umrl mlad
se rèserver pour une meilleure occasion čakati na boljšo priložnost
il vaut mieux se rèserver bolje je počakati
personne ne sait ce que l'avenir lui réserve nihče ne ve, kaj mu je namenila bodočnost

sail¹ [séil] samostalnik
jadro; (vsa) jadra (ladje); (pri številu) ladje množina
krilo mlina na veter; dimnik za zračenje na ladji ali v rudniku; vožnja zjadrnico, z ladjo, potovanje z ladjo
poetično krilo, perut

in full sail s polnimi jadri, figurativno s polno paro
under sail pod jadri, na vožnji, na poti
under full sail, with all sails set s polnimi jadri
a fleet of 100 sail brodovje, flota 100 ladij
a few days' sail (le) nekaj dni trajajoče potovanje po morju
to clap on sail hitro zviti jadra
to crowd sail jadrati z vsemi jadri
to go for a sail iti na jadranje, na vožnjo z ladjo
to have a sail napraviti sprehodno vožnjo z jadrnico
to hoist (to set) sail dvigniti (razpeti) jadro
to loosen, to unfurl the sails odvezati, razviti jadra
to lower, to strike sail spustiti jadro
to make sail odpluti, iti na morje
to set sail for England odjadrati, odpluti v Anglijo
to set up one's sail to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to shorten, to take in sail skrajšati jadro
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prekrižati komu načrte, pokvariti komu dobro priložnost
to take in sail sneti jadro, figurativno staviti manjše zahteve

saisir [sɛzir] verbe transitif zgrabiti, prijeti; polastiti se; juridique zapleniti, zarubiti; médecine napasti; figuré razumeti, dojeti, doumeti

se saisir de quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
saisir une côtelette izpostaviti kotlet močni vročini
saisir les meubles zarubiti pohištvo
saisir quelqu'un à la gorge zgrabiti koga za vrat
saisir une occasion pograbiti, izkoristiti priložnost
saisir un journal zapleniti časopis
être saisi de joie biti ves iz sebe od veselja
je n'ai pas bien saisi le sens de ses paroles nisem dobro razumel pomena njegovih besed
les agents se sont saisis de voleurs policisti so prijeli tatove
saisir un tribunal d'une affaire predložiti zadevo sodišču
le Conseil de sécurité fut saisi de la demande de la France varnostnemu svetu je bila predložena zahteva Francije

sciupare

A) v. tr. (pres. sciupo)

1. kvariti; obrabiti; guliti:
sciupare un vestito ponositi, uničiti obleko

2. ekst. zapraviti, zapravljati; tratiti:
sciupare un'occasione zapraviti priložnost
sciupare il tempo zapravljati čas
sciupare il pane stran metati kruh

B) ➞ sciuparsi v. rifl. (pres. mi sciupo) pokvariti se; (telesno) hirati, propasti, propadati

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

serve² [sə:v]

1. prehodni glagol
služiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti (with z)
servirati (jed)
šport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti
pogovorno ravnati s kom; privesti samca k samici

to serve one's apprenticeship služiti svojo učno dobo
he has served us very badly zelo slabo je ravnal z nami
to serve one's country služiti domovini
to serve the devil služiti satanu
dinner is served večerja je na mizi
there is enough to serve five people tega je dovolj za pet ljudi
that excuse will serve you to opravičilo ti bo prav prišlo (ti bo koristilo)
I am glad to serve you (in this occurrence) veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)
to serve a gun vojska streči topu
if my memory serves me right če se prav spominjam
serves you right! prav ti je!, zaslužil si to!
they served him right ravnali so z njim, kot je zaslužil
it does not serve my needs to ne ustreza mojim potrebam
a man cannot serve two masters človek ne more služiti dvema gospodarjema
this priest serves two parishes ta duhovnik upravlja dve župniji
one pound serves us for three days en funt nam zadostuje za tri dni
that will serve the purpose to bo ustrezalo (namenu)
to serve a rope zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanje
to serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) plačati, vrniti komu milo za drago
to serve one's sentence presta(ja)ti svojo kazen
to serve the time prilagoditi se času
to serve one's time služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporu
to serve the town with electric light oskrbovati mesto z električno razsvetljavo
to serve s.o. a (nasty) trick (grdó) zagosti jo komu
to serve s.o. a turn napraviti komu uslugo
that will serve his turn to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalo
first come, first served kdor prej pride, prej melje

2. neprehodni glagol
služiti, biti v službi
vojska služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot)
cerkev ministrirati, biti ministrant

as occasion serves ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnost
to serve in the army služiti v vojski
to serve at table streči pri mizi
to serve as an example služiti za zgled
he serves rather badly (tenis) on zelo slabo servira
to serve on a jury fungirati kot porotnik
to serve as a mayor biti župan; opravljati funkcijo župana
to serve with cold meat postreči s hladnim narezkom
this string may serve later on ta vrvica utegne pozneje prav priti
it will serve bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)
while the time serves dokler je še čas (prilika)