Franja

Zadetki iskanja

  • razméra (-e) f

    1. pl. razmere circostanze, condizioni, stato di cose, situazione:
    prilagoditi se razmeram adattarsi alle circostanze
    živeti v slabih razmerah vivere poveramente, in strettezze
    gmotne razmere mi tega ne dopuščajo i miei mezzi, le mie condizioni finanziarie non me lo permettono
    v takih razmerah in tali circostanze
    gospodarske, kulturne, politične razmere le condizioni economiche, culturali, politiche
    podnebne, vremenske razmere condizioni climatiche, meteorologiche
    kaj narediti po sili razmer fare qcs. perché costretti, per forza di cose

    2. star. misura, dimensione, proporzione
  • razmere condiciones f pl ; circunstancias f pl ; situación f

    ekonomske razmere situación económica
    klimatske razmere condiciones climatológicas
    vremenske razmere condiciones atmosféricas (ali meteorológicas)
    v teh razmerah en estas circunstancias
    izhajati iz skromnih razmer ser de origen humilde
    prilagoditi se razmeram acomodarse a las circunstancias
    živeti v udobnih razmerah vivir desahogadamente
    živeti preko svojih razmer gastar más de lo que los ingresos permiten
  • razmére pl circumstances pl, conditions pl; (odnosi) relations pl

    v teh razmérah in (ali under) these circumstances
    po sili razmér of necessity
    napete razmére (odnosi) strained relations pl
    živeti preko svojih razmér to live beyond one's income (ali one's means)
    živeti v dobrih razmérah to live in good circumstances
    v ugodnih razmérah under favourable conditions
    gledé na današnje razmére in view of present conditions
    to je odvisno od razmér that depends on circumstances
    izboljšati ljudstvu življenjske razmére to improve the standard of living of the people
    ne moremo nadaljevati z delom v takih razmérah we cannot go on with the work under such conditions (ali circumstances)
    razmére so se močnó spremenile things have changed very much
    sprijazniti se z razmérami, prilagoditi se razméram to adapt someone to circumstances
    treba je živeti svojim razméram primerno (figurativno) one must cut one's coat according to one's cloth
    splošne razmére general conditions pl
  • règle [rɛglə] féminin

    1. ravnilo, črtalo

    2. pravilo; predpis; moralno načelo

    3. pluriel menstruacija

    règle à calcul, logarithmique računalno ravnilo
    règle à dessiner risalno ravnilo
    règle de bois, de métal, de matière plastique leseno, kovinsko ravnilo, iz plastične mase
    en règle po predpisih
    dans la règle en bonne règle v redu; praviloma, kot se spodobi, kot je prav
    dans toutes les règles po vseh pravilih (umetnosti), kot treba
    pour la bonne règle zaradi reda
    en règle générale po pravilu, praviloma, navadno, v večini primerov
    sans règles brez pravil, nepravilno
    règles pluriel de la grammaire slovnična pravila
    règle de trois (mathématiques) določitev 4. člena v sorazmerju iz treh danih členov
    exception féminin à la règle izjema k pravilu
    conforme aux règles ustrezen pravilom
    agir, procéder selon les règles ravnati, postopati po pravilih
    appliquer, observer, suivre une règle uporabiti (aplicirati), ravnati se po pravilih, držati se pravil
    avoir ses papiers d'identité en règle imeti svoje osebne dokumente v redu
    j'ai pour règle que ..., de ... imam za pravilo, da ...
    n'avoir d'autre règle que son caprice ne imeti drugih moralnih načel kot le svoje muhavosti (kaprice)
    il est de règle que ... pravilo, navada je, da ...
    échapper à la règle uiti, odtegniti se pravilu
    enfreindre, violer la règle prekršiti pravilo
    être, se mettre en règle uskladiti se, prilagoditi se ustrezno predpisom
    se mettre en règle avec ses créanciers plačati upnikom svoje dolgove
    l'exception confirme la règle izjema potrjuje pravilo
    il n'y a pas de règle sans exception ni pravila brez izjeme
  • Rome [róum] samostalnik
    Rim

    Rome penny Petrov novčič
    Rome was not built in a day Rima niso zgradili v enem dnevu
    to do in Rome as Romans do figurativno tuliti z volkovi, prilagoditi se okolici
  • rythmer [ritme] verbe transitif ritmizirati, dajati ritem (une phrase stavku); ritmično poudarjati, skandirati

    rythmer sa marche au son du tambour prilagoditi svojo hojo, svoj korak ritmu, zvokom bobna
  • serve2 [sə:v]

    1. prehodni glagol
    služiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti (with z)
    servirati (jed)
    šport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti
    pogovorno ravnati s kom; privesti samca k samici

    to serve one's apprenticeship služiti svojo učno dobo
    he has served us very badly zelo slabo je ravnal z nami
    to serve one's country služiti domovini
    to serve the devil služiti satanu
    dinner is served večerja je na mizi
    there is enough to serve five people tega je dovolj za pet ljudi
    that excuse will serve you to opravičilo ti bo prav prišlo (ti bo koristilo)
    I am glad to serve you (in this occurrence) veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)
    to serve a gun vojska streči topu
    if my memory serves me right če se prav spominjam
    serves you right! prav ti je!, zaslužil si to!
    they served him right ravnali so z njim, kot je zaslužil
    it does not serve my needs to ne ustreza mojim potrebam
    a man cannot serve two masters človek ne more služiti dvema gospodarjema
    this priest serves two parishes ta duhovnik upravlja dve župniji
    one pound serves us for three days en funt nam zadostuje za tri dni
    that will serve the purpose to bo ustrezalo (namenu)
    to serve a rope zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanje
    to serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) plačati, vrniti komu milo za drago
    to serve one's sentence presta(ja)ti svojo kazen
    to serve the time prilagoditi se času
    to serve one's time služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporu
    to serve the town with electric light oskrbovati mesto z električno razsvetljavo
    to serve s.o. a (nasty) trick (grdó) zagosti jo komu
    to serve s.o. a turn napraviti komu uslugo
    that will serve his turn to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalo
    first come, first served kdor prej pride, prej melje

    2. neprehodni glagol
    služiti, biti v službi
    vojska služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot)
    cerkev ministrirati, biti ministrant

    as occasion serves ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnost
    to serve in the army služiti v vojski
    to serve at table streči pri mizi
    to serve as an example služiti za zgled
    he serves rather badly (tenis) on zelo slabo servira
    to serve on a jury fungirati kot porotnik
    to serve as a mayor biti župan; opravljati funkcijo župana
    to serve with cold meat postreči s hladnim narezkom
    this string may serve later on ta vrvica utegne pozneje prav priti
    it will serve bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)
    while the time serves dokler je še čas (prilika)
  • strike in neprehodni glagol
    (bolezen) napasti notranjost telesa; začeti; vpasti, prekiniti pogovor, seči v besedo

    to strike in with a suggestion vmešati se s predlogom
    to strike in with biti zraven pri, udeležiti se, prilagoditi se, ravnati se po
  • temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

    à temps o pravem času, pravočasno
    au temps jadis nekoč, nekdaj
    avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
    avec le temps sčasoma, v teku časa
    du temps que ko
    dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
    dans peu de temps kmalu, v kratkem
    de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
    de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
    de tout temps od nekdaj, vedno
    ces derniers temps zadnje čase
    depuis quelque temps že nekaj časa
    du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
    en ce temps v tistem času, tisti čas
    en même temps istočasno, hkrati
    en peu de temps hitro
    en son temps svoj čas
    en deux temps, trois mouvements zelo hitro
    en temps normal v normalnem času
    en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
    en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
    en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
    en un rien de temps hitro, v hipu
    en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
    entre temps med tem
    par le temps qui court dandanes, v teh časih
    par un beau temps pri lepem vremenu
    (sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
    la plupart du temps skoraj vedno
    pour un temps nekaj časa, začasno
    sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
    tout le temps ves čas, neprestano
    temps d'arrêt odlog, zamuda
    temps à averse naliv
    un temps de chien pasje vreme
    temps d'épreuve preskusna doba
    temps du lieu krajevni čas
    temps lourd soparno vreme
    les temps modernes novi vek
    temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
    temps passé preteklost, nekdanjost
    temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
    temps de pluie deževje
    temps de pose (photographie) čas osvetlitve
    temps prohibé doba prepovedi lova
    temps record rekorden čas
    temps pour réfléchir čas za premislek
    temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
    temps solaire sončni čas
    le bon vieux temps dobri stari časi
    caractère masculin général du temps vremensko stanje
    emploi masculin du temps urnik
    épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
    moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
    prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
    avoir le temps utegniti, imeti čas
    n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
    il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
    il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
    vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
    le temps s'éclaircit vreme se jasni
    être de son temps iti s časom, biti sodoben
    il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
    il est grand temps skrajni čas je
    il n'est que temps čas je že
    se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
    il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
    faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
    avoir fait son temps odslužiti
    ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
    le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
    gagner du temps pridobiti na času
    perdre du temps, le temps čas izgubljati
    prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
    prenez votre temps! nič ne hitite!
    le temps presse čas pritiska, mudi se
    prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
    rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
    réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
    travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
    tromper le temps (dolg)čas preganjati
    tuer le temps čas ubijati
    chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
    faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
    le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane
  • ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija

    sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
    de bon ton dobrega okusa; bontonski
    il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
    donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
    hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
    dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
    changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
    je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
    se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
    être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
    ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
    sortir du ton detonirati, napačno peti
  • tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

    bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
    el buen tono bonton, lepo vedenje
    de gran tono odličen, fin
    a este tono na ta način
    baile de gran tono gala ples
    reunión de tono odlična družba
    dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
    darse tono važnega se delati, bahati se
    darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
    no es de tono ne spodobi se
    estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
    mudar de tono spremeniti ton
    poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
    poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
    ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
    subir(se) de tono močnejše strune ubrati
  • tournant [turnɑ̃] masculin ovinek; ulični vogal; preokret; (= tournant d'eau vodni vrtinec)

    tournant dangereux, en épingle à cheveux nevaren, lasnici podoben ovinek, zavoj, rida
    tournant du siècle preokret stoletja
    avoir quelqu'un au tournant maščevati se komu ob prvi priliki
    être à un tournant de sa carrière biti na preokretu svoje kariere
    marquer un tournant pomeniti preokret
    il a su prendre le tournant (figuré) znal se je preračunljivo prilagoditi
  • unisson [-sɔ̃] masculin soglasje

    à l'unisson soglasno
    être à l'unisson harmonirati med seboj
    se mettre à l'unisson (de) prilagoditi se, ravnati se (po)
    chanter à l'unisson enoglasno peti
  • vrednota samostalnik
    1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ érték
    moralne vrednote ▸ erkölcsi értékek
    krščanske vrednote ▸ keresztény értékek
    duhovne vrednote ▸ szellemi értékek
    demokratične vrednote ▸ demokratikus értékek
    kulturne vrednote ▸ kulturális értékek
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    liberalne vrednote ▸ liberális értékek
    konservativne vrednote ▸ konzervatív értékek
    družinske vrednote ▸ családi értékek
    človeške vrednote ▸ emberi értékek
    družbene vrednote ▸ társadalmi értékek
    univerzalne vrednote ▸ egyetemes értékek
    narodne vrednote ▸ nemzeti értékek
    evropske vrednote ▸ európai értékek
    tradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékek
    stare vrednote ▸ régi értékek
    temeljne vrednote ▸ alapvető értékek
    skupne vrednote ▸ közös értékek
    vrednote demokracije ▸ demokrácia értékei
    vrednote športa ▸ sport értékei
    vrednote svobode ▸ szabadság értékei
    vrednote družbe ▸ társadalom értékei
    vrednote človeštva ▸ emberiség értékei
    vrednote preteklosti ▸ múlt értékei
    sistem vrednot ▸ értékrend
    hierarhija vrednot ▸ értékhierarchia
    svet vrednot ▸ értékek világa
    kriza vrednot ▸ értékek válsága
    prevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítése
    propad vrednot ▸ értékek összeomlása
    razvrednotenje vrednotkontrastivno zanimivo értékek kiüresedése
    pomanjkanje vrednot ▸ értékek hiánya
    ohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzése
    spoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartása
    posredovati vrednote ▸ értékek továbbadása
    ohranjati vrednote ▸ értékeket megőriz
    poudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoz
    negovati vrednote ▸ értékeket ápol
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    spremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztat
    vrednote se spremenijo ▸ értékek változnak
    vrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnek
    zdravje kot vrednota ▸ egészség mint érték
    znanje kot vrednota ▸ tudás mint érték
    družina kot vrednota ▸ család mint érték
    strpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint érték
    boj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelem
    prilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodik
    vrednote v družbi ▸ társadalmi értékek
    temeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapul
    graditi na vrednotah ▸ értékekre épít
    prisegati na vrednote ▸ értékekre esküszik
    pozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezik
    opozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztet
    razlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségek
    svet brez vrednot ▸ értékek nélküli világ
    družba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalom
    verjeti v vrednote ▸ hisz az értékekben
    Še vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.
    ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlik
    Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
    Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
    Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
    Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

    2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ érték
    naravna vrednota ▸ természeti érték
    kulturna vrednota ▸ kulturális érték
    zgodovinska vrednota ▸ történelmi érték
    Mesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.
    krajinska vrednota ▸ tájképi érték
    arhitekturna vrednota ▸ építészeti érték
    umetniška vrednota ▸ művészeti érték
    Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.
    nacionalna vrednota ▸ nemzeti érték
    neprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen érték
    Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.
    dragocena vrednota ▸ nagy érték
    izjemna vrednota ▸ kivételes érték
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    ohraniti vrednote ▸ értékeket megőriz
    V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
    zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos

    3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
    Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
    Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
    Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.
  • yield2 [ji:ld] prehodni glagol
    donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
    (redko) uvideti, priznati

    to yield 10% donašati 10%
    to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
    to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
    to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
    to yield consent privoliti
    to yield due honours izkazati dolžne časti
    to yield the point priznati poraz (v debati)
    to yield a profit trgovina prinesti dobiček
    to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
    to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
    to yield precedence to s.o. dati komu prednost
    to yield submission podvreči se
    to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
    yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
    to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
    to yield one's rights odreči se svojim pravicam
    to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
    to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
    neprehodni glagol
    donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
    zaostajati (to za)

    to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
    this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
    to yield to conditions privoliti v pogoje
    to yield to despair vda(ja)ti se obupu
    the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
    to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
    to yield to temptation podleči skušnjavi
    to yield under pressure popustiti pod pritiskom
    to yield to the times prilagoditi se časom (času)
    they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti
  • zunánji (-a -e)

    A) adj.

    1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
    zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
    med. zunanje poškodbe lesioni esterne
    zunanji del obleke il disopra di un abito
    anat. zunanja spolovila genitali esterni
    zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

    2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
    zunanja temperatura temperatura esterna
    prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

    3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
    zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
    zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
    minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

    4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
    zunanji gojenci (allievi) esterni
    zunanji sodelavci collaboratori esterni

    5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
    zunanji mir pace esteriore
    veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
    zunanja zveza legame verbale
    zunanja formalnost cerimonia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
    avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
    voj., hist. zunanja utrdba rivellino
    navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
    lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
    geol. zunanje sile forze esogene
    fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
    šol. zunanji gojenec semiconvittore
    zunanji hodnik ballatoio
    hidr. zunanji jez diga foranea
    mat. zunanji kot angolo esterno
    voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
    jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
    mat. zunanji pas perimetro
    astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
    inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
    film. zunanji posnetki esterni
    zunanji sloj superficie
    anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
    obl. zunanji šiv cucitura esterna
    pren. zunanji videz veste
    biol. zunanji zajedavec ectoparassita
    fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
    avt. zunanje ogledalo deflettore
    pren. zunanje poveličevanje retorica
    arhit. zunanje stopnišče scalea
    anat. zunanje uho orecchio esterno

    B) zunánji (-a -e) m, f, n
    soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto
Število zadetkov: 216