Franja

befreunden: sich befreunden spoprijateljiti se (mit z) ; befreundet sein biti prijatelj s kom; figurativ sich (mit einem Gedanken) befreunden sprijazniti se (z mislijo)

befreundet prijateljski; befreundet sein biti prijatelj

beséden verbal; word

besédni boj battle of words
besédna družina family of words
besédna igra pun; play (up)on words
besédni pomen meaning (ali sense) of a word
besédni red word order
besédni prepir dispute
besédna vojna war of words
besédna vrsta part of speech
besédna uganka logogriph
besédni zaklad word-stock, vocabulary
prijatelj besédnih iger punner, punster
napraviti besédno igro to pun (na, ob, za on, upon)

bidēns -entis, abl. sg. -ī, subst. večinoma -e, gen. pl. -ium in pesn. -um (bi in dēns) dvozob,

1. obr. (o darilnih živalih) ki ima že obe vrsti zob = popolnoma odrasel, dvoleten: porcus Pomp. ap. Gell., hostia Hyg. ap. Gell. Od tod subst. fem. (sc. hostia) darilno živinče (ki ima že obe vrsti zob), odraslo ali dveletno darilno živinče, poseb. darilna ovca: Plin., mactant lectas de more bidentīs V., lanigeras mactabat rite bidentīs V., Amathusiacae bidentes O., tentare multa caede bidentium... deos H., bidenti facere (žrtvovati) Laberius ap. Non.; pren. ovca: bidens prospexit lupum Ph.

2. dvozob = dvorogljat, dvorezen: forfex V., ferrum Ps.-V., (Ciris), ancora Plin., ligones Veg. Od tod subst. masc. (sc. raster) „dvorogljača“, kopača, motika (δίκελλα): Col., Plin., duros iactare bidentes V., glaeba versis frangenda bidentibus V., versare solum bidente Tib., valido bidenti ingemere Lucr., burus bidens O.; met.: bidentis amans Iuv. prijatelj poljedelstva.

bien² [bjɛ̃] masculin dobro, dobrina; imetje; blaginja; koristi, interes

le mieux est l'ennemi du bien boljše in dobro ne gresta skupaj
biens pluriel de consommation potrošne dobrine
biens corporels, immatériels materialne, duhovne dobrine
biens dotaux dota
bien foncier zemljišče
biens immobiliers, immeubles nepremičninsko premoženje
biens indivis skupno (nerazdeljeno) premoženje
biens meubles, mobiliers premičninsko premoženje, premičnine
administration féminin, gestion féminin des biens uprava, upravljanje premoženja
changement masculin en bien izboljšanje
confiscation féminin des biens zaplemba premoženja
transmission féminin du bien prenos premoženja
biens paraphernaux osebno (ženino) imetje
biens privés zasebno premoženje
bien public splošna blaginja
biens vacants premoženje brez gospodarja
en tout bien (et) tout honneur brez slabega namena
dire du bien, parler en bien de quelqu'un, de quelque chose dobro o kom, o čem govoriti
discerner le bien du mal ločiti dobro od zla
c'est pour son bien to je za njegovo dobro, v njegovem interesu
être du dernier bien avec quelqu'un biti komu intimen prijatelj
grand bien vous fasse! (ironično) naj vam bo v velik prid!
faire du bien à quelqu'un storiti komu kaj dobrega, dobro deti komu
faire le bien biti dobrotljiv
interpréter, prendre tout en bien vse v rožni luči videti
mener quelque chose à bien dobro, uspešno kaj izpeljati
il ne pense qu'à son bien particulier misli le na svojo osebno korist
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem moštvom in tovorom
prendre en bien za dobro vzeti, ne zameriti
vouloir du bien à quelqu'un dobro hoteti komu
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno imetje ne prinaša sreče

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

bližnji pridevnik
1. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeliOgenj je popolnoma uničil dve hiši in se razširil na vsaj 14 bližnjih stavb. ▸ A tűz két házat teljesen elpusztított és legalább 14 közeli épületre terjedt át.
Živila kupujem v bližnji trgovini. ▸ Az élelmiszert a közeli boltban vásárolom.

2. (o časovni oddaljenosti) ▸ közelgő, közelVisoke prodajne rasti ni pričakovati tudi v bližnji prihodnosti. ▸ A közeljövőben sem várható az értékesítés nagymértékű növekedése.

3. (o povezanem izvoru) ▸ közeliNe, nobeden od mojih staršev niti bližnjih sorodnikov ni glasbenik. ▸ Nem, egyik szülőm vagy közeli rokonom sem zenész.
Cedre so predstavnice družine borovk in so v bližnjem sorodu z macesnom. ▸ A cédrusok a fenyőfélék családjába tartoznak és közeli rokonságban állnak a vörösfenyővel.

4. (o navezanosti, odnosu) ▸ közeliŠtevilko mobilnega telefona naj otroci posredujejo le družinskim članom in bližnjim prijateljem. ▸ A gyerekek csak a családtagoknak és a közeli barátoknak adják meg a mobiltelefonszámukat.
5. (o posnetku) ▸ közeli, közelKamere naredijo bližnje posnetke registrskih tablic vozil, ki vstopajo v območje. ▸ A kamerák közeli felvételeket készítenek a területre behajtó járművek rendszámtábláiról.Naprava je na Zemljo poslala prve bližnje fotografije Luninega površja. ▸ A berendezés visszaküldte a Földre a Hold felszínéről készített első közeli felvételeket.

bosom¹ [búzəm] samostalnik
prsi, nedra; naročje
ameriško naprsnik
figurativno srce, duša, notranjost; varstvo; čustvo, ljubezen, misli

bosom friend najljubši prijatelj
in the bosom of one's family v družinskem krogu
the bosom of the sea morska globina
to take s.o. to one's bosom zbližati se, poročiti se s kom

boy [bɔi] samostalnik
deček, fant; sluga

boy friend (njen) fant
from a boy od otroških let
domačno old boy dragi prijatelj; bivši učenec šole
the old boy "stari"
domačno my boy ljubi moj
pogovorno there's a good boy bodi tako dober
sleng pansy boy homoseksualec
sleng flying boy letalec
sleng the boy šampanjec
boy scout stezosledec, skavt

brūtus 3 (prim. gr. βαρῦς)

1. težak, neokreten: pondus Lucr., tellus H. nepremična, corpora Ap.

2. pren.
a) (telesno) top, neobčutljiv (naspr. sensibilis): Eccl.
b) (duševno) top, brezčuten, slaboumen, neumen, nespameten, topoglav, bebast. α) o osebah, njihovem stanju idr. (naspr. sapiens): homo Pac. ap. Non., Fortunam insanam esse et caecam et brutam perhibent philosophi Pac. ap. Corn., adulescentia bruta et hebes Sen. ph., non sum tam brutus Ap., brutum scitum Caesaris Prud. nespametna, nepremišljena; šalj.: ista culpa Brutorum? Minime illorum quidem, sed aliorum brutorum, qui se cautos ac sapientes putant Ci. ep. β) o živalih: animalium hoc maxime brutum Plin. (o svinji). γ) o rečeh: fulmina Plin. nepomembne. Kot nom. propr. Brūtus -ī, m Brut = Bebec, priimek Junijevega rodu, poseb.

1. L. Iūnius Brūtus Lucij Junij Brut, patricij po rodu, sorodnik Tarkvinija Ošabnega (Tarquinius Superbus), ki se je delal bebastega, da bi s tem rešil sebe in osvobodil Rim kraljevskega nasilja: Ci., ex industria factus ad imitationem stultitiae Bruti haud abnuit cognomen L., Brutus erat stulti sapiens imitator, ut esset tutus ab insidiis, dire Superbe, tuis O.

2. M. Iūnius Brūtus Mark Junij Brut, plebejec, sin Marka Bruta in Servilije, sestre Katona Utičana, filozof in govornik, Ciceronov prijatelj, Cezarjev ljubljenec in pozneje morilec, padel je pri Filipih: Ci., Vell., Suet.

3. D. Iūnius Brūtus Decim Junij Brut, plebejec, Cezarjev legat in pozneje namestnik v Galiji, sozarotnik zoper Cezarja, po čigar smrti se je bojeval z Antonijem, ki ga je dal l. 43 zavratno umoriti: Ci., Vell., Suet. Pl. Brūtī: Ci., Plin. iun. — Od tod adj. Brūtiānus 3 Brutov (= M. Jun. Bruta): castra, ultio Val. Max., bellum civile Lact.; Brūtīnus 3 Brutov (= Marka Junija Bruta): consilia Ci. ep.

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

caesius 3 (caelum2) modro siv, siv: dicere licebit... caesios oculos Minervae, caeruleos esse Neptuni Ci., caesii oculi Vitr., caesii (oculi) in tenebris clariores Plin., pupillae caesius color Cels; occ. z modro sivimi očmi, sivook, mačjeok: Corn., virgo Ter., Lucr., leo Cat. — Superl. caesissumus navaja Varr. — Kot rodbinsko ime Caesius -iī, m Cezij: Cat., P. Caes. Publij Cezij: Ci., Caes. Cordus Cezij Kord: T., Caes. Nasika Cezij Nazika: T., poseb. Caes. Bassus Cezij Bas, lirski pesnik in prijatelj pesnika Perzija: Pers., Q.

Calidius 3 Kalidij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. Q. Calidius Kvint Kalidij, tr. pl. l. 99: Ci.

2. M. Cal. Mark Kalidij, sin prejšnjega, pretor l. 57, cezarjanec, Ciceronov prijatelj, izvrsten govornik in državnik, obtožen de ambitu: Ci. ep., C. idr. Od tod adj. Calidiānus 3 Kalidijev, kalidijski: crimen Ci.

Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.

Cānius -iī, m Kanij, rim. nom. propr.

1. C. Canius Gaj Kanij, rim. vitez, Ciceronov sodobnik: Ci.

2. Canius Rufus Kanij Ruf, rim. pesnik, Marcijalov prijatelj: Mart.

3. Iulius Canius Julij Kanij; bil je obtožen in prisiljen narediti samomor kakor Seneka in Soran: Sen. ph.; pl. Cāniī = možje, kakršen je bil Kanij: Boet.

Catullus -ī, m Katúl, rim. priimek. Poseb.

1. C. (po drugih napačno Q.) Valerius Cat. Gaj (Kvint) Valerij Katul, slavni lirik in epigramatik, Nepotov prijatelj, roj. l. 87 v Veroni, umrl okoli l. 50: N., H., O., Tib., Pr. idr. Od tod adj. Catulliānus 3 Katúlov: basia Mart.

2. Catullus (Urbicārius) Katul Urbikarij, mimograf v Domicijanovem času: Iuv.

3. Cat. Messālīnus Katul Mesalin, ovaduh v Domicijanovem času: Iuv., Plin. iun.

4. Catulla Katula: Iuv.

celsus 3, adv. -ē (gl. *cellō¹)

1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

2. pren.
a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)

cénjen estimado; apreciado

cenjeni (dragi) prijatelj estimado amigo

Cēnsōrīnus -ī, m Cenzorin, ime Marcijevega rodu: L., Val. Max. Poseb.

1. L. Marcius Cens. Lucij Marcij Cenzorin, konz. l. 149; kot ljubitelj gr. znanosti in omike se je veliko družil z učenimi Grki: Ci., L. epit.

2. C. Marcius Cens. Gaj Marcij Cenzorin, gr. izobraženi govornik, ki ga je hvalil Ci., kot Marijev vojskovodja je bil ujet in usmrčen od Sule: L.

3. C. (po nekaterih L.) Marc. Cens. Gaj (Lucij) Marcij Cenzorin, učenjaški prijatelj Horacija, ta mu je posvetil 8. odo IV. knjige; konz. l. 8, umrl splošno obžalovan l. 2 po Kr.: H., Vell.

4. Censorinus, rim. gramatik, ki je l. 238 po Kr. izdal ohranjeno knjigo De die natali: Prisc., Sid.

Cereālis² (Ceriālis), -is, m Cerealis, Cerialis, rim. priimek, poseb.

1. Anicius Cer. Anicij Cerealis, consul designatus, l. 65 po Kr. se je sam usmrtil, ko so ga ovadili Neronu kot udeleženca Pizonove zarote: T.

2. Petilius Cer. Petilij Cerealis, Vespazijanov vojskovodja, ki se je bojeval zoper Klavdija Kivilija: T.

3. Iulius Cer. Julij Cerealis, pesnik, ki je spesnil Gigantomahijo, prijatelj Plinija ml.: Plin. iun., Mart.