Franja

прошивать, прошить preši(va)ti; prerešetati (krogle); (teh.) prebi(ja)ti kovino

aetās -ātis, gen. pl. aetātum, od L. naprej tudi aetātium, f (kontr. iz st.lat. aevitās; aevum)

I.

1. doba (človeškega) življenja, življenje: omnis aetas Pl., in aetate hominum Pl., breve tempus aetatis Ci., aetas eius incidit in ea tempora, quibus Macedones florebant N., quartus decimus aetatis annus T., aetatem agere Ci., Lucr., S. idr. ali degere Kom., Ci., Lucr., ali exigere in aliqua re Plin. ali gerere L. ali consumere, conterere in aliqua re CI. življenje prebiti. Pomni izraze: aetatem = celo ljubo življenje, svoje žive dni, vedno, večno: ut tibi superstes uxor aetatem siet Pl., quod solis vapor aetatem non posse videtur efficere Lucr.; in aetate (hominum) v človeškem življenju = na čase, včasih: amicum castigare... in aetate utile Pl., tako tudi: in vita atque in aetate Pl.; od tod aetas mea, tua moje, tvoje življenje, moja, tvoja blaginja, skoraj = jaz, ti: in te nunc omnes spes sunt aetati meae Pl., vae aetati tuae, vae capiti atque aetati tuae Pl., aliquid tulisse mali capiti atque aetati illorum Ter.; occ. doba (človeškega) življenja = človeški rod (= 30 let): hominis aetatem duratura erat magnitudo L. le en rod, tertiam iam aetatem hominum vivebat (Nestor) Ci., singulis aetatibus Ci., quattuor continuis aetatibus, per multas aetates Cu., altera iam teritur bellis civilibus aetas H.; redko in le pri pesnikih je aetas doba 100 let: vixi annos bis centum: nunc tertia vivitur aetas O.

2. doba (človeškega) življenja = leta, (relativna) starost: amicitia incepta pueris cum aetate accrevit Ter. z leti, aetas succedit aetati Ci., pueri huius aetatis Ci., filius id (= eius) aetatis, sumus id aetatis Ci., tako tudi: hoc (illud, istuc) aetatis Kom., quid aetatis tibi videor? Pl. kaj misliš, koliko let imam? aetate superiores (naspr. pueri) Varr., aetate pares V., maior aetate et dignitate L., anteire alicui aetate, aliquem aetate praecurrere Ci., antecedere aetate Ci. ali antecedere aliquem aetate C. starejši biti (od koga), procedere, progredi aetate Ci. starejši postajati, per aetatem C. zaradi starosti; v pl. (o več osebah): vincunt numero, vincunt aetatibus Ci., ambo florentes aetatibus V., discrimine aetatium, plures omnium generum atque aetatium L., homines omnium aetatium Gell.; z natančnejšimi določili: iniens aetas CI. prva leta življenja, ab ineunte aetate Ci. = a prima aetate Ci. ali ab aetate prima Suet. = ab initio aetatis Ci. = a primo tempore, a primis temporibus aetatis Ci. = a principio aetatis Suet. od mladih nog, bona aetas Ci. dobra leta, mala aetas Pl., Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non. huda leta, aetas nova (naspr. aetas serior) O. čvrsta mladost, aet. integra Pac. fr., Afr. fr., Kom., T. cvet mladosti, florens aetas Ci. ali flos aetatis Ci., Lucr., L., Suet. cvetoča mladost, cvet mladosti, mladost, aet. media Pl., Ci., Plin., aet. adulta Ci., Lucr., iam constans Ci., nondum constans Suet., imbecilla S., segnis Cu., mollis, inertior O., firmata Ci., V., iam corroborata, infirma, decrepita, ingravescens, provecta, grandior, inferior, superior, extrema, longa, longissima Ci., aetas senecta Pl., S. fr., maior Gell., aetate iam affectā Ci. že v letih, aetate exactā Ci. idr. ali actā aetate Ci. v visoki starosti, aetas pubes, tenera, virilis H., puellaris Q., iuvenilis Aug., ad petendum (magistratum) legitima aetas L., aet. senatoria (25. leto) T., consularis (43. leto) Ci., militaris (17. leto) S. zakonita starost za vojaščino, quibus aetas ad militandum gravior esset L. ki bi bili že prestari za vojaščino, aetatem habes opportunissimam Ci. ep. v najlepših letih si; pesn. z inf.: aetas... pati hymenaeos V.

3. occ.
a) mladost: neque sciebat neque per aetatem etiam potis erat Ter. zaradi mladosti, huius formam (lepoto) atque aetatem vides Ter., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant Ci., ad dicendum impedimento est aetas et pudor, qui ornat aetatem Ci., amici regis, qui propter aetatem eius in curatione regni erant C., aetatis maxime paenitebat L. najbolj so se spotikali nad njegovo mladostjo, te superesse velim, tua vitā dignior aetas V., in ipso robore aetatis Cu., carus eris Romae, donec te deseret aetas H., aetati indulgere Suet., expers belli propter aetatem Suet.
b) doraslost, leta za ženitev (možitev), moška leta: in aetatem venire L. priti v leta, aetas populorum et civitatum Ci. „cvetoča“ doba.
c) visoka, siva starost, (stara) leta, priletnost: aetate non quis obtuerier Pl. od starosti, aetate gravis L., aetate confectus S., V., Cat., adfectus aetate Ci., aetatis vacatio N. ali excusatio C., Hirt., Cu. spričo visoke starosti, propter aetatem pedibus iam non valebat N., nusquam tantum tribuitur aetati, nusquam senectus est honoratior Ci.; o stvareh: aetatem ferre Ci. ap. Macr. ali pati Sen. ph. (o vinu) starost prenesti = postarati se moči (in vendar se ne pokvariti), aetates tabularum Petr., aetates aedificiorum Pap. (Dig.).

4. met. starostna vrsta = ljudje neke starosti: H., O., aetas puerilis Ci. ali puerilis aetas N. = deštvo, dečki, senilis aetas (= senes) Cael., infirmitas puerorum, gravitas constantis aetatis Ci., puellis parcere, a qua aetate hostes abstinerent L., aetas robustior L., vestra aetas CI. ljudje vaše starosti, vaši vrstniki, omnis aetas L., T., Suet. ali omnes aetates Ci. ljudje vsake starosti, stari in mladi.

— II.

1. čas: sunt facta eius immortalitatis, nomen aetatis Ci., volat enim aetas Ci., labitur occulte fallitque volatilis aetas O., veniet aetas, cum... V., omnia fert aetas V., attulit nobis aetas consilium V., quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas H., nec si quid lusit Anacreon, delevit aetas H., omnis aetatis clarissimus Cu., longa aetas H. dolgost časa, aetate tam longā Fl., aetate Fl. (III, 13, 7) zaradi zastarelosti; v pl.: sempiternae saeculorum aetates Ci.

2. occ. (določena) doba, vek, obdobje: Romuli aetas Ci., clarissimus imperator suae aetatis L., ultima Cumaei carminis aetas V., superior aetas C., praesens aetas Cu., haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja sijajna doba, Thucydides eiusdem aetatis fuit N. vrstnik, heroicis aetatibus Ci., nostram ad aetatem, usque ad hanc aetatem Ci., illustrium hominum aetates et tempora Ci.

3. met. rod kake dobe: omnis quem credidit aetas V., quid nos dura refugimus aetas H., aurea prima sata est aetas O., disce tamen, veniens aetas O., saecula aetas Plin., incuriosa suorum aetas T.; pesn.: verborum vetus aetas H. zastarele besede.

Bann, der, (-/e/s, -e)

1. izobčenje; preklic

2. figurativ čar, mik, urok im Banne von pod vtisom; den Bann brechen prebiti led

blocco² m (pl. -chi)

1. blokiranje, zaustavljanje:
blocco di una macchina zaustavljanje stroja

2. zapora, blokada; obkolitev:
blocco navale pomorska blokada
rompere il blocco prebiti blokado
posto di blocco cestna zapora

3. zamrznitev, blokiranje:
blocco dei fitti, dei salari zamrznitev najemnin, plač

4. med. zastoj, blokada:
blocco cardiaco srčna blokada; psihol.
blocco mentale, emotivo miselna, čustvena blokada

blokáda blockade

ekonomska blokáda economic blockade
začeti (opustiti, prebiti) blokádo to impose (to raise, to run) a blockade

blokáda blocus moški spol

razbiti, prebiti blokado forcer le blocus

bouquiner [-kine] verbe intransitif, verbe transitif, familier čitati knjigo; zbirati stare, antikvarične knjige

passer le soir à bouquiner prebiti večer ob branju

boxen boksati; sich durch etwas, irgendwohin boxen prebiti se

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

bucare

A) v. tr. (pres. buco)

1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla

2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo

3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa

buscar [c/qu] iskati, raziskovati, vpraševati po

buscarsela prebiti se
buscar cinco (tres) pies al gato prepir iz trte izviti
andar buscando beračiti
no me busques las costillas pusti me pri miru!
quien busca halla kdor išče, najde

capessō -ere -īvī (redko -iī) -ītum (intens. glag. capere)

1. željno, urno z(a)grabiti, prije(ma)ti, popasti (popadati): animalia cibum dentibus capessunt Ci., arma c. V., O.

2. pren.
a) poprije(ma)ti se česa, vneto in resno kaj priče(nja)ti, poda(ja)ti se na kaj, kaj prevze(ma)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: Pr. idr., viam L. ubrati jo kam, napotiti se, bellum L., Cu., proelium Cu., proelia Sil., pugnam L. pričeti, pugnam manu L. spopasti se, otium T. vdati se brezdelju, noctem T. prebiti, vitam T. preživeti, spectaculum oculis (dat.) L. priskrbeti si, fugam L. v beg se pognati; poseb.: iussa capessere V. povelje izvršiti, rem publicam c. Ci., N., S. nastopiti državno službo, posvetiti se političnemu življenju, civitatem Plin. iun., magistratus, imperium, honores T. prejeti, doseči, provincias T. prevzeti upravo v provincah, inimicitias T. spor netiti.
b) za čim težiti, stremeti, hrepeneti po čem, želeti doseči, napotiti se kam, hiteti: Pl., Ap. idr., mundi partes medium locum capessentes Ci., animus superiora capessat necesse est Ci., alios finīs capessere est animus V., turrīs capessat V. naj plane na stolpe, c. Italiam V.; pren. se capessere Pl. (od)hiteti kam, (filius) se ad vitam et ad mores capessat Pl. vdaj se življenju.

3.
a) corde capessere Enn. zapaziti, videti.
b) doume(va)ti, razume(va)ti: in capessendis naturae sensibus ita obsurduit, ut... Gell.

Opomba: Star. obl. capissam = capessam Pac. ap. Non. Neizpričan pf. capessi Prisc.

carina samostalnik
1. (dajatev) ▸ vámKo izdelek uvozimo v domačo državo, seveda tej plačamo ustrezen davek in carino. ▸ Ha egy terméket belföldre importálunk, akkor természetesen megfizetjük utána a megfelelő adót és vámot.

2. (organizacija) ▸ vámhatóság, vámos, vámtisztPotem ko je policist pri mejnem pregledu posumil, da v vozilu prevaža prepovedano blago, je o tem seznanil delavca na carini. ▸ Amikor a határellenőrzés során a rendőr gyanút fogott, hogy a jármű tiltott árut szállít, felhívta erre a vámos figyelmét.

3. (zgradba; območje) ▸ vám, vámhivatalZaradi zapletov na carini so se morali nastopu odpovedati gostje iz Avstrije in Hrvaške. ▸ A vámon előálló problémák miatt az osztrák és horvát vendégek kénytelenek voltak lemondani a fellépést.Bolgarsko carino sem mirno prevozil, na jugoslovanski strani pa se je začelo. ▸ A bolgár vámon simán átmentem a kocsival, de a jugoszláv oldalon megkezdődtek a bonyodalmak.
"Kamion se bo moral prebiti do carine in če bodo kolone, ne bo mogel preko vrste!" je dejal. ▸ „A kamionnak el kell jutnia a vámig, és ha torlódás lesz, akkor nem engedik át soron kívül a határon!", mondta.

claro moški spol svetlost, jasnina; vmesni prostor; nepopisano mesto; vrzel, razmak; jasa

claro de luna mesečina
pasar la noche en claro prebiti noč brez spanja
pasarse las noches en claro ponočevati
pasar de claro prebosti (s pogledom)
se puso en claro que izkazalo se je, da

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

desvelo moški spol nespečnost; nočna straža; velika skrbnost

pasar la noche en desvelo prebiti noč brez spanja
desvelos pl skrbi

durchbeißen^* pregrizniti; sich durchbeißen figurativ prebiti se, prebijati se

durchkämpfen izboriti, dobojevati; (über längere Zeit kämpfen) boriti se, bojevati se (dolgo), sich durchkämpfen prodreti, prodirati; sich durchkämpfen zu prebiti se do, prebijati se do

durchlesen^* prebrati, prečitati, flüchtig: preleteti; sich durch ein Buch durchlesen prebiti se skozi knjigo

durchschlängeln¹: sich durchschlängeln izmuzniti se skoz, izmotati se (skozi), prebiti/prebijati se (skozi)