dražíti2 (-im) imperf.
1. irritare; eccitare, stimolare:
prah draži pljuča la polvere irrita i polmoni
dražiti domišljijo, radovednost eccitare la fantasia, la curiosità
2. stuzzicare, punzecchiare, prendere in giro, motteggiare
3. (hujskati, podpihovati) istigare, aizzare, sobillare:
dražil je šefa proti meni istigava il capo contro di me
Zadetki iskanja
- družbeno omrežje stalna zveza
(spletna aplikacija) ▸ közösségi hálózat, közösségi háló
Na družbenih omrežjih se prah okrog spornega žreba zlepa ni polegel. ▸ A közösségi hálózatokon nem csillapodott egykönnyen a botrányos sorsolás miatti felháborodás.
Sopomenke: družabno omrežje - ébrouer [ebrue] verbe transitif lupiti (orehe); izplako vati (v barvarstvu)
s'ébrouer prhati (o konju); otresati se, stresati s sebe (sneg, prah, vodo); razgiba(va)ti se - emajln|i (-a, -o) Email-, Schmelz- (prah das Emailpulver, barva die Emailfarbe, Schmelzfarbe)
- émeri [emri] masculin smirek
papier masculin émeri smirkov papir
frotter à l'émeri drgniti s smirkom
il est bouché à l'émeri (familier) neumen je ko noč
poudre féminin d'émeri smirkov prah - filt|er moški spol (-ra …) tehnika naprava: der/das Filter, -filter (barvni Farbfilter, bobnasti Trommelfilter, elektro/elektrostatični Elektrofilter, za dimne pline Rauchgasfilter, za kavo Kaffeefilter, za prah Staubfilter, kvarčni Quarzfilter, nagubani Faltenfilter, oljni Ölfilter, Feinfilter, oranžni Orangefilter, peščeni Sandfilter, ploščni Scheibenfilter, prodnat Kiesfilter, rdeči Rotfilter, rumeni Gelbfilter, selekcijski Selektionsfilter, sesalni Saugfilter, svetlobni Lichtfilter, šumni Rauschfilter, tlačni Druckfilter, ultravijolični Ultraviolettfilter, UV-Filter, zračni Luftfilter)
cigareta s filtom die Filterzigarette - filtrirati glagol
1. (prečistiti snov) ▸ átszűr, filtrálfiltrirati vodo ▸ vizet átszűrfiltrirati vino ▸ bort átszűrfiltrirati zrak ▸ levegőt átszűrfiltrirati kri ▸ vért filtrálfiltrirati kaj skozi kaj ▸ átszűr valaminMorsko vodo je filtriral skozi oblačila, da bi jo čim bolj očistil soli. ▸ A tengervizet ruhán szűrte át, hogy minél inkább megtisztítsa a sótól.
2. (prestreči in izločiti) ▸ megszűr, kiszűrfiltrirati žarke ▸ sugarakat megszűrfiltrirati svetlobo ▸ fényt megszűrfiltrirati šume ▸ kiszűri a zajokatfiltrirati strupe ▸ kiszűri a mérgetfiltrirati prah ▸ kiszűri a portfiltrirati delce ▸ részecskéket kiszűrSvež in suh planinski zrak manj filtrira sončne žarke kot zrak v nižini. ▸ A friss és száraz hegyi levegő kevésbé szűri meg a napsugarakat, mint a síksági levegő.
Ledvice filtrirajo odpadne snovi iz krvi. ▸ A vese kiszűri a salakanyagokat a vérből.
Prehranjuje se s planktonom, ki ga filtrira iz vode. ▸ Planktonokkal táplálkozik, amelyeket a vízből szűr ki.
3. v računalništvu (z uporabo aplikacije) ▸ szűr, megszűrfiltrirati sporočila ▸ üzeneteket megszűrfiltrirati vsebino ▸ tartalmat megszűrfiltrirati informacije ▸ információkat megszűrfiltrirati podatke ▸ adatokat megszűrpožarni zid filtrira ▸ a tűzfal megszűrČe želimo podatke filtirati, vnesemo ime poizvedbe, ki jo uporabimo kot filter. ▸ Ha szeretnénk megszűrni az adatokat, beírjuk a lekérdezést, amelyet szűrőként használunk.
4. (izraziti skozi nek kanal) ▸ kifejezésre juttat
Vseskozi me je spremljalo spraševanje o resničnosti in njeni relativnosti, kar skušam filtrirati skozi zgodbe, ki bi utegnile biti vredne pripovedovanja. ▸ kontrastivno zanimivo Mindvégig a valóságra és annak relatív mivoltára kérdezek rá, ezt olyan történeteken keresztül közvetítem, amelyek érdemesek az elmesélésre. - flare2 [flɛə] neprehodni glagol & prehodni glagol
migljati, plapolati, plamteti; slepiti; navzdol se širiti (krilo); razprostreti; napihniti se; močno razsvetliti; bleščati se; viseti čez kaj
to flare into ashes zgoreti v prah in pepel - flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)
I.
1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).
2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —
II. metaf.
1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.
2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.
3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr. - gasiln|i (-a, -o) Feuerlösch-, Lösch- (prah das Löschpulver, brizgalna die Feuerlöschspritze, komora die Löschkammer, ladja das Feuerlöschboot, naprava die Feuerlöschanlage, pena der Feuerlöschschaum, Löschschaum, korito der Löschtrog, sredstvo das Feuerlöschmittel, vedro der Löscheimer, vozilo der Löschzug, das Feuerlöschfahrzeug)
- grind*1 [graind]
1. prehodni glagol
(z)mleti, (z)drobiti; brusiti, stružiti, gladiti; vrteti pogonsko ročico
ameriško jeziti (into s.o.)
vbijati komu v glavo
figurativno zatirati, mučiti; škrtati (z zobmi) (into)
vtisniti (on, against ob)
drgniti, treti
2. neprehodni glagol
mleti, dati se zmleti; igrati na lajno
figurativno (away) mučiti se (at)
naporno delati; guliti se
to grind the face of s.o. surovo s kom ravnati
to have an axe to grind imeti osebne skrite namene
to grind the faces of the poor izkoriščati reveže
to grind s.o. in grammar vbijati komu slovnico v glavo
to grind the teeth škrtati z zobmi
to grind to powder zdrobiti v prah
to grind roughly razsekati - im-pluō (in-pluō) -ere -pluī -plūtum
1. deževati v kaj: deorsum quo impluebat, dictum impluvium Varr; z in z acc.: in cuius (fani) quandam aream non impluit Plin.; pesn. z dat.: Peneus … adspergine silvis impluit O. raztresa svoj vodeni prah (kakor dež) nad gozdove; abs.: priusquam impluerit Col., rorabit et leviter impluet Sen. ph.; šalj. (pren.): malum quom impluit ceteris, ne impluat mi Pl. če drugim deži (= deli) udarce, da jih meni ne.
2. trans. pt. pf. implūtus 3 od dežja zmočen: Non. - izsípati (-am) imperf. spargere, vuotare:
prašniki izsipajo cvetni prah gli stami spargono il polline - jajčn|i (-a, -o) Ei-, Eier- (prah das Eipulver, liker der Eierlikör, ovoj živalstvo, zoologija die Eihaut, rezanec die Eiernudel, rumenjak der Eidotter, sir der Eierstich, celica die Eizelle, jed das Eiergericht, lupina die Eierschale)
živalstvo, zoologija jajčni zob der Eizahn
jajčni žulj die Eischwiele
v barvi jajčne lupine eierschalenfarben - jesen samostalnik
Fraxinus (drevo) ▸ kőrisles jesena ▸ kőrisfagozd jesena ▸ kőriserdődrevored jesena ▸ kőrisfasorprah jesena ▸ kőris virágporPovezane iztočnice: veliki jesen - kakavov (-a, -o) Kakao- (liker der Kakaolikör, okus der Kakaogeschmack, prah das Kakaopulver, plantaža die Kakaopflanzung, maslo die Kakaobutter, zrno die Kakaobohne)
- kakavov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ kakaókakavovo drevo ▸ kakaófakakavovo seme ▸ kakaóbabkakavova plantaža ▸ kakakóültetvény
2. (v kulinariki) ▸ kakaókakavov liker ▸ kakaólikőrkakavova krema ▸ kakaókrémkakavova aroma ▸ kakakóaromakakavov napitek ▸ kakakóitalkakavova masa ▸ kakaómasszakakavova torta ▸ kakakótortaPovezane iztočnice: kakavov prah, kakavovo maslo, kakavovo zrno
3. (o barvi) ▸ kakaókakavova barva ▸ kakaószín
4. (o snovi) ▸ kakaókakavovi proteini ▸ kakakóproteinkakavov izvleček ▸ kakaókivonat - kakávov (-a -o) adj. di cacao:
kakavov prah (polvere di) cacao
kakavovo seme seme di cacao
kozm. kakavovo maslo burro di cacao - kakav v prahu stalna zveza
(dodatek) ▸ kakaópor
Sopomenke: kakavov prah - kapa samostalnik
1. (pokrivalo) ▸ sapkavolnena kapa ▸ gyapjúsapkaV hudem mrazu se najlažje pogrejemo z debelo volneno kapo ali s puloverjem. ▸ Ebben a csípős hidegben vastag gyapjúsapkával vagy pulóverrel tudjuk a legkönnyebben felmelegíteni magunkat.pletena kapa ▸ kötött sapkakrznena kapa ▸ szőrmesapkakuharska kapa ▸ szakácssapkaškofovska kapa ▸ kontrastivno zanimivo püspöki süvegsneti kapo ▸ sapkát levesznadeti kapo ▸ sapkát húznositi kapo ▸ sapkát hordČe smo na soncu, se moramo primerno zaščititi s kapo ali sončnimi očali. ▸ Ha a napon tartózkodunk, megfelelően meg kell védenünk magunkat sapkával vagy napszemüveggel.
Povezane iztočnice: kopalna kapa, kapa s šiltom, kapa s ščitkom, kapa s ščitnikom, bejzbolska kapa, baseballska kapa
2. geografija (ledeno območje) ▸ sapkapolarna kapa ▸ sarki jégsapkaV polarnih kapah so zmrznjen ogljikov dioksid, led in prah. ▸ A sarki jégsapkák fagyott szén-dioxidot, jeget és port tartalmaznak.ledena kapa ▸ jégsapkaNa severnem in južnem tečaju Marsa sta vidni ledeni kapi. ▸ A Mars északi és déli pólusán jégsapkák láthatók.snežna kapa ▸ hósapkaZaradi višine, lepe oble oblike in zimske snežne kape je bila gora za popotnike od nekdaj zanimiva. ▸ Magasságának, gyönyörű kerek alakjának és téli hósapkájának köszönhetően a hegy mindig is érdekes volt az utazóknak.
3. (o obliki) ▸ sapka, palást, héjazat
Ker je lažji, se plin običajno zbere nad nafto v obliki plinske kape. ▸ Mivel könnyebb, a gáz általában gázsapka formájában gyűlik össze a kőolaj felett.
Decembra je izdeloval različice v vojni požganih strešnih kap zvonikov župne cerkve. ▸ Decemberben a plébániatemplom harangtornyai háborúban leégett tetőpalástja változatait készítgette.
Silos lahko zaključimo tudi s konusno kapo, ki omogoča odtok vode. ▸ A siló tetejére a víz lefolyását lehetővé tévő kúpos tetőhéjazat is kerülhet.