Franja

sòupravíčen -a -o koji ima uz koga pravo na nešto: biti soupravičen pri delitvi nagrad

sòupravíčenec -nca m onaj koji ima uz koga pravo na nešto

Staatsrecht, das, Recht državno pravo

Staatsrechtler, der, strokovnjak za državno pravo

Standrecht, das, Recht izjemno kazensko pravo

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

Stationer's Hall [stéišənəz hɔ:l] samostalnik
ameriško knjižna borza in registratura za avtorsko pravo (v Londonu)

sterling [stə́:liŋ]

1. pridevnik
pravi, neponarejen, pristen, brez primesi; ki je standardne vrednosti ali čistine (kovanec, kovina)
figurativno ki ima pravo vrednost; polnovreden, brezhiben, soliden

a sterling character čist značaj
a pound sterling funt šterling
sterling area šterlinško področje

2. samostalnik
šterling

Steuerrecht, das, davčno pravo

Strafprozeßrecht, Strafprozessrecht, das, Recht kazensko procesno pravo

Strafrecht, das, Recht kazensko pravo

Strafrechtler, der, Recht strokovnjak za kazensko pravo

sȕtuk m protistrup, pravo zdravilo: samo je nož sutuk zlikovcu

sword law [sɔ́:dlɔ:] samostalnik
vojno pravo; oblast sabelj

temper² [témpə] prehodni glagol
ublažiti, olajšati, pomiriti, brzdati, oslabiti, popraviti
glasba umeriti, znižati, temperirati (ton); mešati, umesiti (ilovico); razredčiti (pijače); temperirati; kaliti (zlasti jeklo); ojekleniti; pripraviti, zmešati (barve)

to temper mortar mešati malto
to temper the passions brzdati strasti
neprehodni glagol
omehčati se, postati popustljiv
tehnično imeti pravo trdoto, postati gibek, prožen

temperāculum -ī, n (temperāre) = temperatūra pravo (primerno, pravilno) ravnanje s čim, prava (primerna, pravilna) priprava česa, pravo (primerno, pravilno) obdelovanje česa: cinnami merces et ferri temperacula et argenti metalla et auri fluenta Ap.

temperāmentum -ī, n (temperāre)

1. pravo (primerno, pravilno) razmerje zmešanih snovi, pravo (primerno, pravilno) mešanje, prava (primerna, pravilna) mešanica (zmes): eadem est materia, sed distat temperamento Plin., ut nimio frigori par fervor immixtus temperamentum aequet Plin., opus est inter has tam diversas inaequalitates magno temperamento Col., temperamentum in terrā Col., temperamentum caeli Iust. zmerno, milo podnebje, recte conciliare temperamenta colorum Tert. zadeti pravo razmerje barv, zadeti pravi barvni ton odtenek.

2. prava mera, srednja pot, „zlata sredina“, umerjenost, zmernost: omnia modo constant certoque temperamento Plin., servare et tenere temperamentum in aliquā re Plin. iun., inventum est temperamentum, quo tenuiores cum principibus aequari se putarent Ci., temperamentum vestrae fortitudinis T., orationem habuit meditato temperamento T. z naučeno (prihlinjeno) umerjenostjo, principatūs temperamentum T.

temperātiō -ōnis, f (temperāre)

1. prava razdelitev, pravo razmerje, prava mešanica, pravo mešanje, prava kakovost (kvaliteta), prava zastava, prava mera, umerjanje, umerjenost, uravnanost, enakomernost, sorazmerje: semina temperatione caloris oriri Ci., aeris Ci., caeli Ci. zmerno podnebje, corporum Ci.; v pl.: caerulei temperationes Vitr.

2. metaf.
a) primerna (smotrna, premišljena, načrtna) uredba, ureditev, organizacija, primeren ustroj (starejše primerna ustrojba), organizem: mensium Ci., temperatio corporis … sanitas est Ci., iuris Ci. državnopravna ureditev, civitatis, rei publicae Ci., naturae Ci. naravni ustroj.
b) konkr. urejajoči (organizirajoči) organ ali princip, urejajoče (organizirajoče) počelo: sol, mens mundi et temperatio Ci. vladalec.

temperātūra -ae, f (temperāre) pravo (primerno, pravilno) mešanje, pravo (primerno, pravilno) pripravljanje, pravo (primerno, pravilno) obdelovanje, prava (primerna, pravilna) priprava (mešanica, obdelava), prava kakovost (kvaliteta, sestava), toplota, temperatúra: aeris, ferri Plin., minii Vitr., caeli Varr. ap. Non. zmerno podnebje, corporis Sen. ph.

temperiēs -ēī, f (temperāre) pravo (primerno, pravilno) mešanje ali razmerje, prava (primerna, pravilna) razdelitev (razporeditev), prava (primerna, pravilna) kakovost (kvaliteta, sestava, struktura), prava (primerna, mila) temperatura, voljnost, prijetnost, mehkost ipd.: caeli Cu., Plin., temperie caeli corpus animusque iuvantur; frigore perpetuo Sarmatis ora viget O., temperiem sumpsere humorque calorque O., temperie blandarum captus aquarum O., autumnus temperie medius O., temperies aequalis omnium Plin.

2. umerjanje, zmernost, umerjenost: Stat., Cl.