Franja

sudor moški spol znoj, pot, znojenje

sudor de sangre, sudor sanguíneo krvavi pot
cura de sudor (med) potilna kura
bañado en sudor, chorreando sudor ves v znoju
en (ali con) el sudor de su frente (ali rostro) v potu svojega obraza
sudores pl znojenje; med potilna kura

sūdor -ōris, m (sūdāre)

1. pót, znoj: Val. Max., Ph., Petr., Fr., Amm., Aur. idr., frigidus V., O., Cels., Sen. tr., gelidus V., Sen. tr., salsus V., Lucr., timido manat ex omni corpore sudor Enn., sudorem multum consecutum esse Ci., Herculis simulacrum multo sudore manavit Ci., equi sudore fumantes V., sudor fluit undique rivis (po curkih, curkoma) V., cum sudor ad imos manaret talos H., sudorem excutere N. ali elicere, evocare Cels. ali emittere, facere, movere Plin., in sudorem ire Fl. potiti se, sudor erumpit alicui Sen. ph.; v pl.: sudores aequales, tenues, frigidi Cels., corpus sudoribus decoquere Sen. ph.

2. meton. znoj = trma, napor, trud, prizadevanje: Pl. idr., spolia sine sudore et sanguine Enn. ap. Ci., habet existimationem multo sudore, labore vigiliisque collectam Ci., stilus ille tuus multi sudoris est Ci., creditur habere sudoris minimum (sc. comoedia) H., non est viri timere sudorem Sen. ph., sudore adquirere, quod possis sanguine parare T., quod nobilissimis summo cum sudore consequendum foret Vell., hibernas sudorum reliquias repperit tales Amm.

3. metaf. vsaka mokrota, moča, vlaga ali tekočina, ki jo kaj „izpoti“, ki se cedi iz česa, ki mezi iz česa: hunc (sc. scorpion) puer ut nigri madidum sudore veneni … vidit O. vlažnega in črnega strupa, ki ga je izpotil, sudor maris Lucr., lapidis, picis Plin., caeli Plin. (o medu), roris tenuis liquor (sudorem aquileges vocant) Sen. ph. „znoj“, in terra sudores et stillae inveniuntur Vitr., aqua sudoribus manando effluere incipit Dig.

sudore m

1. pot, znoj:
gocce di sudore znojne kapljice
sudore freddo mrzel, leden znoj
grondare sudore znojiti se

2. pren. znoj, trud

sueur [sɥœr] féminin znoj, pot

en sueur, couvert de sueur ves znojen, oznojén
il est mouillé, trempé, ruisselant de sueur koplje se v znoju
la sueur lui dégoutte du front pot mu curlja s čela
cela me donne des sueurs froides to me zelo vznemirja, tega se zelo bojim
gagner son pain à la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

sweat¹ [swet] samostalnik
znoj, pot, znojenje, potenje; vlaga
figurativno, pogovorno muka, napor, težko, naporno delo, garanje
pogovorno strah
medicina znojilna kura; sredstvo za potenje
sleng vojak

in (by) the sweat of one's brow (ali face) v potu svojega obraza
in a cold sweat, all of a sweat oblit s hladnim znojem, prestrašen
bloody sweat krvavi pot
the sweat of hay in stacks vlaga sena v kopicah
to be in a sweat znojiti se, potiti se
to be all of a sweat, to be in a sweat biti moker od znoja, od strahu
he broke out in a cold sweat od strahu ga je oblil mrzel pot
to get into a sweat oznojiti se, zaznojiti se
to live on the sweat of the people živeti od znoja (žuljev) ljudstva
it was an awful sweat pogovorno pošteno smo se oznojili
to put into a sweat oznojiti, spotiti

tack¹ [tæk] samostalnik
žebljiček s ploščato glavico, risalni žebljiček; klinček, kvačica; dolg (začasen) šiv
mornarica vrv za zvitje jadra; spodnji kraj jadra; vsaka spremenjena smer v cikcakasti vožnji jadrnice, laviranje
figurativno kurz; postopck, smer, pot (politike, akcije), taktika; lepljivost, viskoznost (barve, laka)
parlament dodatna klavzula, dodatek predlogu

a new tack figurativno nov kurz
thumb-tack ameriško risalni žebljiček
the boat is on tixe starboard (port) tack čoln (jadro, ladja) dobiva veter z desne (leve) strani
to be on the right (wrong) tack biti na pravi (napačni) poti
to change one's tacks iti v drugo smer, ubrati drug kurz, privzeti druge mere
to come down to the brass tacks figurativno razpravljati o bistvu zadeve
to get a new tack najti novo sredstvo
to try another tack poskusiti novo pot (smer, taktiko)

tour² [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
à tour de bras z vso silo
en un tour de main v hipu, hipoma
tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
tour de gorge ovratnik
tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
tour de chant repertoar (pevca, pevke)
tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
tour de reins trganje, bolečine v križu
le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
tour du monde potovanje okoli sveta
petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
nombre masculin de tours število obratov
c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
à qui le tour? kdo je na vrsti?
chacun son tour vsi po vrsti
votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
faire le tour de la situation pregledati položaj
faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
faire le tour de France prepotovati Francijo
fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
le tour est joué končano je
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal

track¹ [træk] samostalnik
sled (voza), kolotečina, kolesnica
navtika vodni razor (za ladjo)
navtika običajna pot, ruta; steza, pot, utrta pot
lov sled
šport steza, proga, tekališče, dirkališče; tek na dolge proge
železnica tir, tračnice, proga; širina tira
tehnično gosenica (traktorja, tanka); sled noge, stopala (zlasti ptic)

track-and-field sports lahka atletika
on track ekonomija na poti
on the track of na sledu
in one's tracks v kolotečini, na mestu
the beaten track utrta, shojena pot; figurativno običajni postopek, rutina
cinder track atletska steza, tekališče, tekmovalilče, dirkališče
off the tracks iztirjen, iz kolesnic, na krivi poti, na napačni sledi
a single (a double) track enotirna (dvotirna) proga
to be off the tracks iztiriti se, iti s prave poti; izgubiti sled; oddaljiti se od predmeta
to be on s.o.'s track biti komu na sledi
(clear the) track! (napravite prosto) pot! prostor!
to cover up one's tracks zabrisati svojo sled
to follow the beaten track iti po utrti, shojeni poti
he follows my tracks on gre po mojih stopinjah, se zgleduje po meni
to keep track of new publications tekoče zasledovati nove publikacije
to leave the beaten track kreniti po novi poti
to lose track of izgubiti sled, izgubiti iz vida
to make tracks sleng pobrisati jo, popihati jo, zbežati
to make tracks for s.o. sleng vneto koga zasledovati
to throw off the track iztiriti (kaj); zmešati sled

trackway [trǽkwei] samostalnik
steza, pot; vozna pot; proga
(= towpath) obrežna vlačilna steza (pot)

trade¹ [tréid]

1. samostalnik
trgovina, trgovski posli, kupčija, blagovna menjava (promet, posel)
ekonomija, navtika promet, vožnja; obrt, ceh, rokodelstvo, poklic; stroka, panoga, branša
zastarelo pot
zastarelo navada, ukvarjanje
kolektivno trgovci; odjemalci, odjemaistvo

Trade Board združenje delodajalcev in delavcev za reguliranje vprašanja dnin in plač
Board of Trade britanska angleščina ministrstvo za trgovino
balance of trade trgovinska bilanca
domestic trade, home trade notranja (domača) trgovina
trade arbitration gospodarska arbitraža
fair trade svobodna trgovina, temelječa na vzajemnosti
free trade svobodna trgovina
Jack of all trade oseba, ki se loti vsakega posla, je spretna v vsakem poslu
autumn trade sezonski posel
trick of the trade domislek, s katerim se dobijo odjemalci, se prekosi konkurenca
the trades pasatni vetrovi
the trade is brisk (dull) trgovina uspeva (zastaja)
to be a butcher by trade biti mesar po poklicu
to be in trade biti trgovec, baviti se s trgovino
to carry on the trade of s.th. trgovati s čim
he does a good trade njegovi trgovski posli uspevajo
he drove (carried on) a roaring trade posli so mu cveteli
every man to his trade vsak naj se drži svojega poklica
to spoil s.o.'s trade pokvariti komu (trgovske) posle

2. pridevnik
trgovski, trgovinski; posloven

trade arbitration gospodarska arbitraža
trade school trgovska šola
trade balance trgovinska bilanca

tragitto m

1. prehod

2. ekst. pot, vožnja

traiéct -e n pot, proga, razdalja

traiectórie -i f pot, tir; parabola

traiettōria f

1. pot, tir; parabola

2. voj. pot izstrelka

3. mat. trajektorija

train [trɛ̃] masculin

1. vlak; vrsta

le Train (militaire) tren
le train de Zagreb vlak, ki gre v Z., ki pride iz Z.
train d'ambulance, automoteur, blindé, direct, des neiges, de plaisir sanitetni, motorni, oklopni, direktni, smučarski, izletniški vlak
(populaire) le train onze (figuré) noge
prendre le train onze iti peš
train miniature vlak igrača
train d'atterrissage naprave za pristanek letala
train de bateaux vrsta čolnov (ki jih vleče vlačilec)
train de bois splav na vodi
train de devant, dé derrière sprednji, zadnji del štirinožne živali
train avant, arrière d'une automobile sprednji, zadnji del avtomobila
train de pneus vse pnevmatike pri avtomobin
train routier (automobilisme) cestni tovorni vlak (več prikolic)
train express, de voyageurs (omnibus), mixte, spécial, de marchandises, rapide, (d')ouvriers ekspresni, potniški, mešani, posebni, tovorni, brzi, delavski vlak
changer de train prestopiti (na drug vlak)
(populaire) je vais te botter le train te bom brcnil v zadnjico!
manquer, rater le train zamuditi vlak
prendre le train peljati se, z vlakom iti
(voyager) par le train (potovati) z vlakom

2. pot, način; hoja, hod; potek; spremstvo; sport tempo; familier nered, hrup

train des affaires potek poslov
train de vie način življenja
train de maison služinčad; hišni izdatki
l'affaire va son train zadeva gre svojo pot
le monde va son train življenje teče naprej, gie svojo pot
aller bon train hitro iti, voziti
aller à fond de train hitro iti
aller son petit train počasi se pomikati naprej, iti po starem
accélérer le train iti hitreje
je ne suis pas en train nisem dobro razpoložen
être en train (d'écrire) biti ravno (pri pisanju)
mener grand train razkošno živeti
mettre en train spraviti v tek, začeti
du train où vont les choses če bo šlo tako naprej
filer le train à quelqu'un biti komu za petami, blizu mu slediti
(populaire) se manier le train (po)hiteti

trajectoire [tražɛktwar] féminin pot (izstrelka ipd.)

trajectoire d'une planète, d'un satellite orbita planeta, satelita

trajectory [trædžékteri] samostalnik
matematika & fizika pot (izstrelka, poleta, meta)

trajet [tražɛ] masculin vožnja, pot(ovanje); prevoz; médecine kanal, cev (rane)

trajet de nuit nočna vožnja
j'ai une heure de trajet pour me rendre à mon bureau imam uro vožnje, da pridem v svoj urad

trāmes -itis, m (trans + *mi-t : meāre)

1. prečna pot, stranska pot, bližnjica (starejše prečica), steza, pot, pešpot: Pl. ap. Varr., Pr., Plin., Suet., Iust. idr., transversi tramites L., Apennini tramites Ci., trames angustus Plin. iun., per tramites occulte profugere S., convexo in tramite (gozdna soteska, gozdna deber, gozdna sodraga) silvae V.

2. metaf.
a) pesn. steza, pot, prehod, tek, let ipd.: Stat., Sen. ph. idr., carpitur acclivis trames O., (sc. Iris) cito decurrit tramite V., palantes error certo de tramite pellit H., assiduo tramite Pr., si forte meo tramite quaeris avem Pr., si potus cibusve in alienum deerraverit tramitem Plin., flexuosi tramites (sc. aurium) Arn. prehodi.
b) stranska panoga, stransko pokolenje, stranska veja kakega rodu: generis ipsius tramites Gell.
c) pren. pot, način, metoda: viam monstravit, tramite parvo quā possemus ad id recto contendere cursu Lucr., a tramite veritatis exorbitare Aug., ab aequitatis recto tramite deviare Amm., ut angustissimus trames ad immortalitatis praemium sublime perduceret Lact.