Franja

radio³

A) f invar.

1. radio; radijski sprejemnik, radioaparat:
accendere la radio prižgati radio, radijski sprejemnik; ekst. radijska oddaja:
ascoltare la radio poslušati radio, radijsko oddajo

2. radio (radijska postaja):
radio Londra radio London
radio carcere, radio fante hitro obveščanje med zaporniki, med vojaki

B) agg. invar. radijski, nanašajoč se na radio:
apparecchio radio radijski aparat, radijski sprejemnik
collegamento radio radijska zveza
giornale radio radijski dnevnik
stazione radio radijska postaja
via radio radijsko, prek radia

Radio, das, (-s, -s) radio; Gerät: radio, radijski sprejemnik; im Radio na radiu; Radio hören poslušati radio

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

rádio radiodiffusion ženski spol , télégraphie ženski spol sans fil (T.S.F.) , familiarno radio ženski spol ; (aparat) appareil moški spol (ali poste moški spol) de radio (ali de T.S.F.)

v, na radiu à la radio
po radiu par la radio
radio v kovčku, prenosni radio radio portative, récepteur portatif
po radiu govoriti parler à la radio
poslušati radio écouter la radio
prenašati, oddajati, širiti po radiu diffuser par la radio (ali par T.S.F.), radiodiffuser
prižgati (izklopiti) radio allumer (éteindre) la radio

rádio radio f ; radiodifusión f ; radiotelefonía f , (brezžični brzojav) radiotelegrafía f

poslušati radio escuchar la radio
prenašati, oddajati, širiti po radiu radiar, transmitir por la radio, difundir por la radio

radotage [-dɔtaž] masculin bedasto govoričenje; vieilli senilnost

il est pénible d'écouter ses radotages mučno je poslušati njegovo bedasto govoričenje

razumévanje compréhension ženski spol , intelligence ženski spol , entendement moški spol

poslušati koga z razumevanjem écouter quelqu'un avec compréhension
imeti razumevanje za kaj comprendre quelque chose, avoir l'intelligence (ali l'entendement) de quelque chose, avoir le sens de quelque chose
za boljše razumevanje pour une meilleure compréhension, pour mieux faire comprendre

reason¹ [ri:zn] samostalnik
razlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika
pravno pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost
logika premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premis

by reason of zaradi
bereft of reason blazen, nor
for the reason that zaradi tega (iz razloga), ker
for the same reason iz istega razloga
for that very reason prav iz tega razloga
in (all) reason z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejah
with (good) reason upravičeno
without rhyme or reason figurativno brez glave in repa, nesmiseln, bedast
woman's reason ženska logika
to bring s.o. to reason spraviti koga k pameti, spametovati koga
to complain with reason upravičeno se pritoževati
I will do anything in reason napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametno
to give, (to show) reason dati povod
to have reason arhaično prav imeti
you have good reason to complain čisto upravičeno se pritožujete
to listen to reason, to hear reason dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pameti
to lose one's reason izgubiti pamet
he lost his reason zmešalo se mu je
I saw reason to interfere zdelo se mi je prav, da se vmešam
it stands to reason that... jasno je, da...
there is reason in what you say pametno (premišljeno) je, kar govoriš

religieusement [rəližjözmɑ̃] adverbe, vieilli (zelo) vestno; zbrano; pobožno

vivre religieusement verno živeti
écouter religieusement une conférence zbrano poslušati pcedavanje
tenir religieusement sa parole vestno držati svojo obljubo, besedo

re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? — Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.

retransmission [-misjɔ̃] féminin nov prenos, ponovitev prenosa

écouter la retransmission d'un concert poslušati ponoven prenos koncerta

rētta² f
dar retta (a) poslušati koga; prisluhniti komu

rock and roll stalna zveza
1. (vrsta glasbe) ▸ rock and rollSopomenke: rock'n'roll, rokenrol

2. (ples) ▸ rock and rollSopomenke: rock'n'roll, rokenrol
Povezane iztočnice: akrobatski rock and roll

rokenrol samostalnik
1. (vrsta glasbe) ▸ rock and rollSopomenke: rock and roll, rock'n'roll
Povezane iztočnice: garažni rokenrol

2. (ples) ▸ rock and rollSopomenke: rock and roll, rock'n'roll
Povezane iztočnice: akrobatski rokenrol

schenken podariti, dati; Getränke: točiti, natočiti; Aufmerksamkeit schenken nakloniti pozornost; Gehör schenken poslušati; Glauben schenken verjeti; Vertrauen schenken zaupati; (einem Verurteilten) das Leben schenken pomilostiti (na smrt obsojenega); einem Kind das Leben schenken poviti otroka; sich etwas schenken figurativ prihraniti si (kaj), odpovedati se (čemu); geschenkt zastonj; geschenkt! prava reč!

sentimento m

1. zavest:
uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe

2. čut:
avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast

3. čustvo:
sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo

4. čustva, afekti; čustvena sfera:
ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune

5. pamet, razsodnost:
ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček

silentium -iī, n (silēns : silēre)

1. (pesn. pogosto v pl.) molčanje, molk, tišina, tihota: Ph., Stat., Amm. idr., haec cum Crassus dixisset, parumper et ipse conticuit et a ceteris silentium fuit Ci. in tudi drugi so molčali, ubi silentium coepit S. ko je nastal molk, ko je bilo vse tiho; silentium facere molčati: fac silentium Pl. tiho bodi, facere fabulae silentium Pl. (gledališko) igro tiho (mirno) gledati, facere silentia longa O. dolgo molčati, silentium fieri iubere Ci. zaukazati tišino (molk, molčanje), tum facta silentia tectis V. je nastal molk, silentio facto L., Petr. ko je vse molčalo, ko je vse obmolknilo, ko je vse potihnilo, ko je bilo vse tiho; toda silentium facere pomeni tudi zaukazati molk (molčanje, tišino), poskrbeti za molk (molčanje, tišino), veleti komu molčati, doseči (poskrbeti), da koga poslušajo: cum silentium classico fecisset L., audita vox una … silentium fecit L., silentium factum per praeconem L. na povelje glasnika je nastala tihota, tum facta silentia linguis V. tedaj se je velelo jezikom molčati, tum Antonius inserens se manipulis, ubi aspectu et auctoritate silentium fecerat T., mea causa causam accipite et date silentium Ter. meni na ljubo (zavoljo mene) molčite (bodite tiho), silentia iubere Lucan., suadere silentia digito O., praestare silentia rebus O., silentium agere de aliquo Ci. ep., Aug. molčati o kom, Albana pubes … silentium tenet L. molči (je molčala), Romana pubes … maestum aliquamdiu silentium obtinuit L. je žalostno še nekoliko časa pomolčala, maestum me intra silentium tenui Plin. iun. žalosten sem trdo molčal, tenuere silentia cuncti O.; toda: silentium inde aliquamdiu tenuit (intr.) L. molk je še … trajal; silentium in aliquo audiendo servare L. molče koga poslušati, pietas nostra silentium rupit Plin. iun., rumpere alta silentia (trd, globok) verbis V. ali silentia voce O. ali Iuppiter hoc iterum sermone silentia rupit O., fer opem furtoque silentia deme O. odtegni tatvino zatajitvi = ne zataji tatvine, Nox et Diana, quae silentium regis, arcana cum fiunt sacra H.; prim. fida silentia sacris V. (o tajnem Kibelinem bogoslužju); zelo pogosto adv. abl. silentio ali cum silentio molče, tiho, ob molku, ob molčanju: aliquid audire magno silentio Ci.; prav tako = pazljivo, pozorno: silentio audiri L. rade volje biti poslušan, cum silentio animum attendite (v starejših izdajah animadvertite) Ter. tiho pazite, dicturus ne sit id Rhodiis an silentio suum (sc. frumentum) quam plurimo venditurus Ci. zamolčavši (zatajivši) posebne okoliščine, silentio plagas ferre Ci., silentio profectus C., silentio ex oppido egressi C., silentio cuncti egrediuntur S. fr., silentio lex perfertur L., silentio patrum edicitur dilectus L. ob molčanju očetov (senatorjev), contumacem animum (sc. nurūs) incusavit magno senatūs pavore ac silentio T., cum silentio ad aliquem convenire L., silentio praeterire, praetervehi Ci. ali transire Ci. ep. ali transmittere aliquem T. ali praetermittere Iust. molče preskočiti, zamolčati, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel, ne vzeti (jemati) v ozir; toda: ut nulla fere pars orationis silentio praeteriretur Ci. brez (pohvalnih) klicev (medklicev, dobroklicev), brez trušča (hrupa); nam. (cum) silentio tudi per silentium: ut agere liceat per silentium Ter., adeste aequo animo per silentium Ter.; metaf. tihota, tišina stvari (pesn. pogosto v pl.): silentio noctis C., noctis silentio L., in silentio noctis C., per (ob) silentium noctis L., silentia noctis Stat., ipsa silentia (sc. noctis) terrent V., multa silentia noctis O., severa silentia noctis Lucr., taciturna silentia (sc. noctis) rumpi Lucr., per amica silentia lunae V. ob ugodni (naklonjeni, prijazni) tihoti mesečine, vidit desolatas agere alta silentia terras O., nactusque silentia ruris O., silentio summoti loci defensi Amm. od tihote = od samote.

2. occ.
a) kot avgurski t.t. tihota = nemotenje, nemotenost, tj. brezhibnost, nenapačnost pri opazovanju predznamenj: Fest., id silentium dicimus in auspiciis, quod omni vitio caret Ci.
b) molčanje, molk ljudi o kom, zamolčanje koga od ljudi, neslavnost, brezslavnost, stanje brez slave (slovesa, ugleda): vel mehercule etiam ut laudem eorum iam prope senescentem, quantum ego possem, ab oblivione hominum atque a silentio vindicarem Ci. rešiti (oteti) brezslavne pozabe, multos e tenebris et silentio protulit Plin. iun. iz brezslavne neznanosti.

3. metaf. tihota = prenehanje, zastoj, brezdelica, brezdelje, brezdelnost, nedejavnost, neaktivnost, nedelovanje, mir, mirovanje: mundus caeli vastus constitit silentio Enn. ap. Macr., silentio opus est, nulla inest paratio Afr. ap. Non., otium et silentium inest Ter., silentium perpetuum iudiciorum ac fori Ci., in foro silentium esse summum causarum atque iuris non ferebant homines moleste Ci., ne vitam silentio transeant veluti pecora S., silentium otiumque inter armatos L., biduum deinde silentium fuit L., ad aetatis terminos per silentium venire T., tribunatūs annum quiete et otio transiit T., idem praeturae tenor et silentium T., quantum distant a morte silentia vitae? Sil.

silēnzio m (pl. -zi)

1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati

3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato

sorbire v. tr. (pres. sorbisco)

1. srebati (kavo)

2. pren. prenesti, prenašati:
sorbirsi una lunga predica poslušati dolgo pridigo

sourciller [sursije] verbe intransitif namrščiti obrvi

sans sourciller ne da bi z očesom trenil
ne pas sourciller ostati brezčuten, ravnodušen, hladnokrven
écouter des reproches sans sourciller ravnodušno poslušati očitke