Franja

Vodnar samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ VízöntőUran je v ozvezdju Vodnarja viden zvečer; sprva zahaja okoli pol devetih, konec meseca pa že kmalu po sedmi uri. ▸ Az Uránusz este látható a Vízöntő csillagképében; eleinte fél kilenc körül megy le, a hónap vége felé pedig már nem sokkal hét óra után.
Ozvezdje Vodnar - Aquarius je zvečer pri nas vidno od septembra do decembra. ▸ A Vízöntő–Aquarius csillagkép nálunk szeptembertől decemberig látható esténként.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ VízöntőLjudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.

volílen electoral; de voto

volilni boj (kampanja, lokal, postopek, žara, reforma, propaganda, program) batalla f ali lucha f (campaña f, colegio m, procedimiento m, urna f, reforma f, propaganda f, programa m) electoral
volilna udeležba (okrožje, zakon, seznam, pravilnik, odbor, podkupovanje) participación f (distrito m, ley f, censo m, reglamento m, comité m, corrupción f) electoral
volilni upravičenec votante m inscrito en el censo electoral
volilna upravičenost, pravica derecho m de voto
volilna obveznost obligación f de votar
volilne obljube promesas f pl hechas a los electores
volilno geslo, volilna parola lema m, divisa f
volilni glas voto m, pol sufragio m
volilna tajnost secreto m del sufragio
volilni rezultat resultado m de las elecciones
aktivna volilna pravica voto m activo
pasivna volilna pravica elegibilidad f
splošna volilna pravica sufragio m universal
volilni govor discurso m (de propaganda) electoral
volilna kabina cabina f de colegio electoral
volilni listek papeleta f de votación
volilna turneja viaje m de propaganda electoral
volilno zborovanje reunión f electoral, mitin, mitín m (de propaganda) electoral
volilni knez (hist) (príncipe m) elector m

vôžnja (na biciklu, avtu ipd.) ride; drive; run

vôžnja brez postanka nonstop run
triurna vôžnja a three hours' drive (ali run, ride)
poskusna vôžnja trial run
samó pol ure vôžnje je do nas it is only a thirty-minute run to our place
vôžnja do X. stane en funt it is a pound ride to X.
vzeti koga na vôžnjo z avtom to take someone for a ride
biti kaznovan z globo zaradi prehitre vôžnja to be fined for speeding

vrág devil; Satan, the Evil One, the Tempter; the Prince of Darkness, the Adversary; arhaično the old gentleman, the archfiend, Old Nick; demon; dickens, deuce

vrág v ženski podobi she-devil
k vrágu! hang it!; what the dickens!
obseden od vrága possessed by the devil
vrág! the deuce!
vrág vzemi to! devil take it
k vrágu delo danes to hell with work today!
vrág ga je obsedel! he has the devil in him
kdo vrága ti je to rekel? who the devil (ali the dickens) (who on earth) told you that?
pojdi k vrágu! go to hell, go to the devil!
iti k vrágu to go to the devil, to go to the dogs, to go to rack and ruin
vse gre k vrágu everything is going to the dogs!
v sili vrág muhe jé (žre) beggars can't be choosers
ne kliči vrága! let sleeping dogs lie!
počenjati vrága in pol to raise the devil, to play hell
slikati, risati vrága na steno to paint the devil blacker than he is
vrág vzemi muhe bother the flies!
vrág te vzemi! (the) devil take you!
naj me vrág vzame, če... I'll eat my hat if..., I'll be (ali I'm) damned if..., I'll be shot (ali hanged) if...
kaj vrága delaš danes tukaj? what the devil (ali what the dickens) are you doing here today?
kar vrág prikveka, nima teka arhaično what is got over the devil's back, goes under the belly
vrág ga vzemi! confound him!
z vrágom ni dobro buče saditi! (figurativno) he that sups with the devil must have a long spoon
»danes bi se šel z vrágom metat« (figurativno) I feel full of vim to-day

vrág (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!

2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

4. star. (sovražnik) nemico

5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!

7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole

za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

dan za dnem day by day
eden za drugim one after another, one behind the other
korak za korakom step by step
enkrat za vselej once and for all
za ves svet ne not for (all) the world
za gorami beyond the mountains
jaz za svojo osebo as far as I am concerned
za mojim hrbtom behind my back
za primer (v primeru) potrebe in case of need
za glavo večji taller by a head
za sedaj for the present
za šalo by way of a joke
argumenti za in proti the pros and the cons
razlogi za in proti the reasons for and against
za menoj! follow me!
(kar) za menoj, prosim! this way, please!
starejši za pet let five years older
jaz, za sebe (zase) as for me
beseda za besedo word for word
mož za možem man by man
zanimanje za... interest in...
za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
vstopnica za gledališče a theatre ticket
za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
biti za kaj to be in favour of something
kdo je za (to)? who is in favour?
sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
to je važno zame (za mene) this is important to me
nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
za hišo je vrt there is a garden behind the house
to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
brali smo eden za drugim we took it in turns to read
za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
nimam ga za genija I do not regard him as a genius
za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
on jé za tri he eats as much as three
povleči koga za lase to pull someone by the hair
on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
smatrati za dobro to think it advisable
odšel je za vedno he left for good
voditi koga za roko to lead someone by the hand
vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
on zaostaja za časom he is behind the times
zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
sedeti za mizo to sit at the table
pustiti za seboj to leave behind

začétek beginning; start; commencement; outset; origin; (pisma) opening

v začétku at (ali in) the beginning, initially, first, at the outset
od vsega začétka, od samega začétka from the very beginning, from the start
od začétka do konca from beginning to end, from start to finish, from first to last
za začétek for the present, to begin with
začétek in konec (figurativno) alpha and omega
dober začétek v življenju a good start in life
skromen začétek (figurativno) the thin end of the wedge
slab začétek, slab konec a bad beginning makes a bad ending
dober začétek je že pol zmage a good start (ali beginning) is half the battle, well begun is half done
to je začétek konca it is the beginning of the end
vsak začétek je težak the beginning is always hard, it is always hard to make a start
dober začétek je že pol opravljenega dela (figurativno) a good lather is half the shave

zaostájati (-am) | zaostáti (-stánem) imperf., perf.

1. rimanere indietro:
zaostajati za skupino rimanere indietro rispetto al gruppo

2. ritardare:
ura večkrat zaostane l'orologio ritarda spesso, è spesso indietro
zaostajati v rasti, duševno ritardare nella crescita, ritardare psichicamente

3. (biti po vrednosti za čim) non raggiungere, essere da meno:
zaostajati za sosednimi državami po številu avtomobilov non raggiungere i paesi vicini per numero di veicoli
prevod ne zaostaja za izvirnikom la traduzione non è da meno dell'originale

4. tardare, essere in ritardo:
zaostajati za pol leta z delom, s plačilom essere in ritardo di un anno col lavoro, coi pagamenti

5. šol. (zaostati, ne izdelati) essere bocciati (in); ripetere (l'anno);
zaostati iz matematike prendere un insufficiente in matematica
zaostati v petem razredu ripetere la V elementare

zapŕt (vrata) shut; closed; (v zaporu) imprisoned, confined, arrested, in custody, locked up; medicina constipated

pri zapŕtih vratih with closed doors
cesta zapŕta! no thoroughfare!
cesta zapŕta zaradi popravil! road closed for repairs!
váse zapŕt selfcontained, taciturn, reserved
ta kariera mu je bila odtlej zapŕta from then on that career was closed to him
vrata so zapŕta the door is shut (ali is to)
vrata so na pol zapŕta the door is ajar

zasédati (-am) | zasésti (-sédem) imperf., perf.

1. (sedeti kje, zavzeti, zavzemati) occupare:
skoraj pol sobe zaseda peč quasi metà dello stanzino è occupata dalla stufa

2. voj. occupare:
zasesti sosednjo državo occupare il paese vicino

3. (biti na mestu, položaju) occupare, coprire:
zasedati odgovoren položaj coprire una carica importante
zasesti prestol salire sul trono

4. žarg. gled. (dodeliti, dodeljevati vlogo) assegnare, affidare la parte, il ruolo; abs. scritturare:
zasesti vloge z mladimi igralci affidare le parti a, scritturare attori giovani

5. (s prizadevanjem priti v določen položaj) conquistare:
naši košarkarji so zasedli tretje mesto i nostri cestisti hanno conquistato il terzo posto

6. (imeti zasedanje) tenere una seduta:
zasedati za zaprtimi vrati tenere una seduta a porte chiuse

zastáva¹ (prapor) flag, (zlasti vojska) colours pl; standard; banner

zastáva na pol droga flag at half-mast
bela (parlamentarska) zastáva flag of truce
bela zastáva white flag
piratska zastáva skull and crossbones, Jolly Roger, (pirate's) black flag
kraljevska zastáva (prapor) royal standard
državna zastáva Velike Britanije Union Jack
zastáva britanske vojne mornarice White Ensign
zastáva angleške trgovske mornarice Red Ensign
zastáva ZDA Stars and Stripes
zastáva trgovske mornarice merchant flag
pozdrav zastávi trooping of the colour
z razvitimi zastávami with flying colours
pred odhodom ladje dvignjena modra zastáva Blue Peter
mesto je v zastávah the town is decorated (ali hung) with flags (ali with bunting)
okrasiti z zastávami to flag
izobesiti zastávo to hoist the flag (ali the colours)
izobesiti belo zastávo (figurativno, vdati se) to hang out the white flag
dvigniti zastávo svobode (figurativno) to raise the standard of liberty
pluti pod napačno zastávo (figurativno) to sail under false colours
razviti zastávo to unfurl the banner
priseči zastávi to swear allegiance to the flag
spustiti zastávo (= priznati poraz) to lower (ali to strike) the flag (ali one's colours)
spuščati in dvigati zastávo v pozdrav to dip the flag

zastáva drapeau moški spol , enseigne ženski spol , couleurs ženski spol množine , oriflamme ženski spol ; (državna) drapeau national ; (konjeniška) étendard moški spol ; (na ladji) pavillon moški spol ; (cerkvena) bannière ženski spol , étendard moški spol

poveljniška zastava (na ladji) pavillon de commandement
piratska zastava drapeau noir, pavillon noir (ali à tête de mort)
rdeča zastava drapeau rouge
zastava na pol droga drapeau en berne
zastava ob nesreči, nevarnosti (na ladji) pavillon de détresse
z razvitimi zastavami enseignes (ali bannières) déployées
izobesiti, razviti, dvigniti zastavo arborer, déployer, hisser un drapeau
okrasiti z zastavami pavoiser, orner (ali garnir) de drapeaux (les édifices)
spustiti, sneti zastavo (na ladji) amener (ali baisser, rentrer) le pavillon
pluti pod tujo zastavo naviguer sous pavillon étranger

zastáva¹ (-e) f

1. bandiera; insegna, stendardo, vessillo:
dvigniti, spustiti zastavo alzare, ammainare la bandiera
izobesiti zastavo esporre la bandiera
pren. dvigniti belo zastavo (vdati se) alzare bandiera bianca
črna, žalna zastava bandiera abbrunata
zastava na pol droga bandiera a mezz'asta
državna zastava bandiera nazionale

2. pren. bandiera, insegna, vessillo:
pren. nositi v kakem športu zastavo portare la bandiera in qualche sport
poklicati pod zastavo chiamare sotto le armi, mobilitare
imeti pod zastavo sto divizij avere, disporre di cento divisioni
navt. pluti pod zastavo battere bandiera
ladijska zastava bandiera della nave

zastáva¹ bandera f ; enseña f ; (državna) pabellón m nacional ; (na ladji) pabellón m ; (konjeniška) estandarte m ; (cerkvena) pendón m , guión m , estandarte m

piratska zastava bandera negra
zastava na pol droga bandera a media asta
žalna zastava bandera enlutada
rdeča zastava bandera roja
zastava ob nesreči, nevarnosti bandera de socorro
z razvitimi zastavami a banderas desplegadas
prisega zastavi juramento m de la bandera
dvigniti, izobesiti zastavo izar, (na ladji enarbolar) la bandera
okrasiti z zastavami abanderar; engalanar con banderas, (ladjo) empavesar
visoko držati zastavo mantener en alto el pabellón
sneti, spustiti zastavo abatir el pabellón
pluti pod špansko zastavo navegar bajo pabellón español

zastónj gratuitement, gratis, pour rien, à titre gracieux , familiarno pour des prunes, à l'œil ; (zaman) en vain, vainement, inutilement

na pol zastonj à vil prix, à un prix dérisoire, pour une bouchée de pain
čisto zastonj en pure perte
ni zastonj (brez vzroka) ce n'est pas sans motif (ali sans raison) que
zastonj se truditi perdre son temps (ali sa peine)
vse je bilo zastonj tout fut inutile (ali vain)

zavésa cortina f ; (gledališka) telón m

železna zavesa telón m metálico; pol telón de acero; (pri avtu) cortinilla f
dvigniti (spustiti) zaveso levantar (bajar) el telón
zavesa se dvigne (pade) sube (baja) el telón

zdrávje (-a) n salute:
paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

zdrúžiti, združeváti unir; reunir; aunar; asociar; juntar; ligar ; pol unificar; fusionar

združiti se unirse, juntarse, asociarse; pol unificarse; fusionarse

znašanj|e srednji spol (-a …) skupaj: das Zusammentragen
stroj za znašanje pol die Zusammentragmaschine
figurativno znašanje nad kom das Piesacken, sodelavcev nad kolegom: das Mobbing
| ➞ → znašati se

znižanj|e² srednji spol (-a …) višine vode, plačil ipd.: die Absenkung, Senkung (mezde Lohnsenkung, obresti Zinswenkung); prometa, števila: die Verringerung, Verminderung; plač, izplačil, žepnine: die Kürzung, cen, davkov: der [Nachlaß] Nachlass, die Ermäßigung; glasba die Erniedrigung (za pol tona Halbtonerniedrigung); ➞ → znižati