Franja

recette [rəsɛt] féminin, commerce prejemek, izkupiček; dohodek; pobiranje davkov, davkarija, davčni urad, davčna blagajna; pharmacie (in splošno) recept; kuharski recept; pluriel dohodki

recettes accessoires stranski dohodki, stranski zaslužek
recette annuelle, journalière letni, dnevni prejemek, dohodek
recette arriérée zaostanek
recette de bonne femme recept brez velike učinkovitosti
recette brute, nette bruto, čisti dohodek
recette de bonheur recept, kako biti srečen
recette de caisse izkupiček v blagajni
recettes et dépenses féminin pluriel dohodki in izdatki
recette des douanes carinarnica
recettes fiscales dohodki od davkov
recette du jour dnevni izkupiček
article masculin de recette postavka dohodka
excédent masculin de recettes prebitek, presežek v dohodkih
garçon masculin de recettes blagajnik (v banki)
livre masculin de recettes knjiga kuharskih receptov
faire recette imeti mnogo uspeha (gledališka igra, predvajanje filma), polniti blagajno
faire la bonne recette napolniti blagajno
faire la recette des contributions pobrati davke

reč [é] ženski spol (-i …)

1. das Ding (tudi filozofija)
filozofija reč na sebi das Ding an sich
materializirati v rečeh verdinglichen (se sich)
reči množina die Dinge, das Zeug, die Sachen
(za kopanje Badesachen)
pobrati svoje reči figurativno seine sieben Sachen packen
religija poslednje reči die letzten Dinge
filozofija svet reči die Dingwelt

2. figurativno das Ding, die Sache
čudovita reč Wunderding
huda reč ein dickes Ding
ista reč dasselbe in Grün
lepa reč ironično eine schöne/heitere Geschichte!, eine schöne Bescherung!
prava reč! na und!
stara reč kalter Kaffee
sumljiva reč eine faule Sache/ kriminalna: eine krumme Sache
velika reč eine große Sache; ein Affenspektakel
delati/gnati veliko reč viel Wesens machen von, eine Staatsaffäre machen aus
to je pa druga reč das steht auf einem anderen Blatt
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
najbolj neverjetne reči die tollsten Sachen
početi grde reči es arg treiben

réč (-í) f

1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)

relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)

relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
relever l'ancre dvigniti sidro
relever un bateau zopet splaviti ladjo
relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
relever un compte napraviti kontni izvleček
relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
relever les espérances oživiti nade
relever une date zabeležiti datum
relever une faute grajati napako
relever les finances ozdraviti finance
relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
relever la moustache zavihati brke
relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
cela relève de ... za to je pristojen ...
se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo

rokavic|a ženski spol (-e …)

1. der Handschuh (boksarska Boxhandschuh, glaze Glacéhandschuh, gumijasta Gummihandschuh, oklepna Panzerhandschuh, za baseball Baseballhandschuh, sabljaška Fechthandschuh, usnjena Lederhandschuh, volnena Wollhandschuh, žametna Samthandschuh)
rokavice množina Handschuhe množina
stojalo za rokavice der Handschuhständer

2.
figurativno vreči rokavico den Fehdehandschuh hinwerfen/vor die Füße werfen
pobrati vrženo rokavico den Fehdehandschuh aufnehmen/aufheben

rokavíca (-e) f guanto:
natakniti, sneti rokavice mettersi, togliersi i guanti
gumijaste, usnjene, volnene rokavice guanti di gomma, di pelle, di lana
brezpalčne rokavice mezzi guanti
palčne rokavice manopole, muffole
dolge rokavice guanti lunghi
šport. boksarske rokavice guantoni da boxe
smučarske rokavice guanti da sci
star. vreči, pobrati rokavico gettare, raccogliere il guanto; sfidare, raccogliere la sfida
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
elektr., teh. izolirne, varilske rokavice guanti per elettricisti, per saldatori; guanti isolanti
voj., hist. železna rokavica guanto di ferro

rokavíca guante m

glazé rokavica guante de cabritilla
s krznom podložena rokavica guante forrado de piel
rokavica palčnik mitón m
železna rokavica guantelete m
trgovina z rokavicami guantería f
boksarska (usnjena, iz sukanca, zaščitna) rokavica guante m de boxeo (de piel, de hilo, protector)
rokavica iz irhovine (semiša) guante de ante (ali de gamuza)
z rokavicami ravnati s kom tratar a alg con sumo cuidado (ali con guante de seda)
vreči rokavico komu (fig) arrojar el guante a alg
pobrati, sprejeti rokavico (fig) recoger el guante
obleči (sleči) rokavice ponerse (quitarse) los guantes

Rückwärtsgang, der, Mensch: ritenska hoja; Auto: vzvratna prestava; Technik povratni tek, gibanje nazaj; figurativ schnell den Rückwärtsgang einlegen brž iti proč, brž se pobrati

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

scheren² (scherte ...) sich scheren an einen Ort: pobrati se, izginiti; sich scheren um brigati se, zmeniti se za; Scher dich zum Kuckuck/Teufel! Pojdi k vragu!

sēdō -āre -āvī -ātum (causativum glag. sedēre)

1. narediti (poskrbeti, doseči), da se kdo, kaj usede (poleže, uleže, pomiri), narediti (poskrbeti, doseči), da kaj upade (utihne, ugasne, odneha, začne pojemati), pomiriti (pomirjati, pomirjevati), umiriti (umirjati, umirjevati), (u)tišati, utišati (utiševati): pulverem PH., ventos O., sedatis ventis, fluctibus CI., tempestas sedatur CI., sedare mare ultum aut flammam CI., flammam PR., incendium L. (po)gasiti, incendia O., fessa vela PR. pobrati (zviti) jadra.

2. metaf. pomiriti (pomirjati), poravna(va)ti, (u)tešiti (uteševati), (u)tolažiti, (po)tolažiti, (u)tolíti, zmanjšati (zmanjševati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), odpraviti (odpravljati), ustaviti (ustavljati), (u)dušiti, (za)dušiti, zatreti (zatirati), končati (končevati, končavati): lassitudinem PL., ad lassitudinem sedandam militum N. da bi dal vojakom počitka, sedare discordias, controversiam, lites, seditionem, bellum, pugnam CI., certamina, contentionem, rixam, proelium L., tumultūs C., miserias PL., calamitatem TER., molestias, mala CI., pestilentiam L., IUST., sitim PL., O., LUCR., PH., VAL. MAX., SUET., famem ac sitim PLIN., carne ieiunia O., cruditates, dolores aurium, tumorem vulnerum PLIN., vulnera mentis O., cupidinem, iram PL., rabiem H., odium, metum CI., pavorem, lamentationem L., curas STAT., fletūs PR., mentes CI., eum (in animis hominum motum) dicendo vel excitare vel sedare CI., animos militum L.; z osebnim obj.: tumultuantes ... milites ipse sedavit IUST.; v pass.: ut vix a magistratibus iuventus sedaretur L. – Kot v. refl. = ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), umiriti (umirjati) se: tempestas sedavit CN. GELLIUS AP. GELL. – Od tod adj. pt. pf. sēdātus 3, adv. -ē miren, umirjen, tih, vdan: amnes sedati V., quasi sedatus amnis fluit CI., ut in verbis tranquillior sic in ipsis numeris sedatior CI., paulo sedatiore tempore V., sedato gradu in castra abeunt L., oderunt sedatum celeres H., sedatissima voce CORN., sedate servio PL., sedate placideque loqui CI., constanter et sedate dolorem ferre CI., exercitu sedatius procedente AMM. počasneje.

Siebensachen, pl, imetek, ropotija; seine Siebensachen packen pobrati svojo kramo

skakaški pridevnik
1. (o smučarskih skokih) ▸ síugró
Skakaško zlato je šlo na Norveško, z naslovi olimpijskih prvakov pa so se okitili še nemška in kanadska moška boba dvoseda in norveški hitrostni drsalec Havard Lorentzen. ▸ A síugró arany Norvégiáé lett, olimpiai bajnoki címnek pedig még a német és a kanadai férfi bob kettes, valamint Havard Lorentzen norvég gyorskorcsolyázó örülhetett.

2. (o gibalni aktivnosti) ▸ ugrálós
Pomagaj božičku pobrati vsa darila v tej dobri skakaški igri! Skoči čez ovire in luknje, medtem ko pobiraš darila. ▸ Segíts a télapónak összegyűjteni minden ajándékot ebben a jó ugrálós játékban! Ugord át az akadályokat és a lyukakat, közben pedig gyűjtsd az ajándékokat!

Socke, die, (-, -n) kratka nogavica; sich auf die Socken machen oditi, pobrati šila in kopita; jemandem auf den Socken sein biti (komu) za ritjo; von den Socken sein pasti na rit (od začudenja)

stecken² (stak/steckte, gesteckt) tičati; figurativ tičati, in Schulden, in Schwierigkeiten usw.: biti (v dolgovih, v težavah); zu sich stecken pobrati, vzeti, dati v žep; hinter etwas stecken biti za, stati za; wo steckt er kje neki tiči; der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern še vedno imam strah v kosteh

stitch¹ [stič] samostalnik
vbod (s šivanko); šiv; petlja (pri pletenju); vrsta šivov, vezenja; pletenje, vezenje
pogovorno nit, nitka; zbodljaj, bodeča bolečina; spenjanje (knjige)
agronomija brazda

with no stitch on, without a stitch of clothing popolnoma gol, nag
a stitch in time saves nine bolje preprečiti kot pa lečiti
to drop (to let down) a stitch izpustiti petljo (pri pletenju)
he had not a dry stitch on ni imel suhe nitke na sebi, do kože je bil premočen, moker kot miš
I have a stitch in the side zbada me v boku
to put a stitch (stitches) in zašiti (rano)
to take up a stitch pobrati pentljo (pri pletenju)

Straße, die, (-, -n) cesta, ulica; Geographie von Gibraltar usw.: ožina, preliv; Technik proga; figurativ Druck der Straße pritisk ulice;
auf: auf der Straße na cesti, na ulici; auf offener Straße sredi ceste; auf der Straße liegen figurativ ležati na cesti, biti na cesti; auf die Straße gehen iti na ulico, demonstrirati, als Prostituierte: iti na cesto; auf der Straße liegen/sitzen/stehen biti na cesti (biti brezposeln); auf die Straße setzen/werfen postaviti na cesto (iz stanovanja, iz službe); Geld auf die Straße werfen metati denar skozi okno;
durch: durch die Straßen gehen: po ulicah;
in: in der Straße na cesti;
nach: nach der Straße proti cesti, na cestni strani;
über: über die Straße verkaufen: čez cesto;
von: von der Straße s ceste, z ulice; von der Straße auflesen pobrati z ulice; von der Straße holen dati delo;
zur: zur Straße na cestni strani

strip² [strip] prehodni glagol
slačiti, sleči, ogoliti; (o)luščiti, (o)lupiti; odvzeti (of kaj)
izropati; izprazniti (hišo); demontirati, razstaviti; razpremiti(ladjo); odkriti (ležišče premoga)
figurativno razgaliti; do konca pomolsti (kravo)
neprehodni glagol
sleči se; olupiti se, oluščiti se, ogoliti se; zrahljati se (vijak)

stripped gol, nag, razgaljen (tudi figurativno)
stripped to waist do pasu slečen (gol)
to strip a bed pobrati rjuhe s postelje
to strip a cow do zadnje kaplje pomolsti kravo
to strip a fruit of its rind olupiti sadež
the house was stripped v hiši ni bilo nobenega pohištva
to strip a liar razgaliti lažnivca
to strip a machine-gun razstaviti mitraljez
to strip s.o. of his office odstraniti koga iz službe
he was stripped of his possessions odvzeli so mu vse premoženje
to strip s.o. naked, to strip s.o. to the skin do golega koga sleči
to strip a screw opiliti vijaku navoje
to strip tobacco odstraniti rebra iz tobačnih listov
to strip of wood posekati, izkrčiti gozd

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

sub-stringō -ere -strīnxī -strictum (sub in stringere)

1. spodaj zadrgniti (zadrgovati), odspodaj navzgor privezati (privezovati), (z)vezati, zvezati (zvezovati), podvezati (podvezovati): substringebat caput (sc. iumenti) loro altius N., obliquare crinem nodoque substringere T. od obeh strani česati proti temenu in podvezovati (v čop), auroque ligatas substringens … comas Lucan., substringere lintea mālo Sil., carbasa Mart. jadra pobrati (pobirati), sinūs Sen. tr., carnem fasciā Suet.; pesn.: aurem substringe loquaci H. nastavljaj mu uho, pazljivo ga poslušaj.

2. metaf. omejiti (omejevati), ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: lacrimas Marc., sanguinem Veg., bilem Iuv.; pren. (v govoru) kaj (s)krčiti (skrčevati), krajše povedati: effusa Q. — Od tod adj. pt. pf. substrictus 3 „zožen“, „stisnjen“, ozek, tesen, kratek, droben, slok, suh, mršav: ilia O., crura (namreč krtove) O., testes castorum Plin., tunicae Gell., venter (sc. tauri) paulo substrictior (po novejših izdajah subtruncior) Col.