Franja

pobija|ti (-m) pobiti

1. (ubijati) totschlagen; grozovito: hinschlachten, hinmorden, vojska: niedermachen, niedermetzeln

2. (boriti se proti) bekämpfen (tudi medicina)

3. (spodbijati) widerlegen, (ugovarjati) einwenden

pobit¹ (-a, -o) (potolčen) geschlagen, verletzt
| ➞ → pobiti se

podre|ti [é] (-m) podirati

1. stavbo: abreißen, niederreißen; drevje: fällen

2. (prevrniti) med tekom, hojo: umrennen, umlaufen, umwerfen, umreißen, umstürzen; šport zapreko: abwerfen

3. (pobiti) s pestjo, udarcem: niederstrecken, umlegen, niederstoßen, niederschlagen; s strelom: niederstrecken

4. z vozilom: über den Haufen fahren, umfahren

5. šotor, gradbeni oder, barako: abbauen, abbrechen

6. žensko: (koitirati) aufs Kreuz legen, umlegen

7. tuje načrte: vereiteln, zum Scheitern bringen, dogodki načrte: über den Haufen werfen, umstoßen

8. učinek: zunichte machen, zerstören

9.
podreti kupček dojenček: ein Bäuerchen machen
|
figurativno podreti vse mostove za seboj alle Schiffe hinter sich verbrennen, alle Brücken hinter sich abbrechen

pokonča|ti¹ (-m)

1. (uničiti) vernichten; (razdejati) zerstören

2. (ubiti, pobiti) töten; erledigen; z milostnim strelom: den [Gnadenschuß] Gnadenschuss geben, lovstvo žival: den [Fangschuß] Fangschuss geben, den Fang geben
biblično: vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani alle, die zum Schwert greifen, werden durch das Schwert umkommen

3. mrčes: vertilgen

polvo moški spol prah; prašek; puder

polvo dentífrico zobni prašek
polvo estornutatorio kihalni prašek
polvo de harina paliska
polvo picante, polvo escociente srbljiv prašek
polvo vomitivo prašek za bljuvanje
hacer polvo v prah spremeniti
hace mucho polvo veliko prahu je
hacerle a uno polvo koga uničiti
hacer morder el polvo a algn koga na tla vreči, premagati; pobiti
quitar (ali sacudir) el polvo de a. prah iztepsti iz česa
reducir a polvo streti, zmleti
tomar un polvo de rapé vzeti ščepec njuhanca
polvos para tortas pecilni prašek
ponerse polvos (na)pudrati se
echar polvos posuti z drobnim peskom

potólči

potolči (svetovni) rekord batir el récord (mundial)
potolči koga (s pestmi) derribar a puñetazos a alg; (pri boksu) poner fuera de combate, poner knock-out (ali k.o.); (pobiti) matar a golpes; (premagati) vencer, šp batir
potolči se contundirse
potolči se pri padcu magullarse

prō-ruō -ere -ruī -rutum (toda ruitūrus) (prō in ruere)

I. intr.

1. prodreti (prodirati), planiti v (na) koga, pognati (poganjati) se kam, planiti, udariti, vreči se, navaliti na koga: dextrum cornu ea parte, quā proruerat, se recipiebat C., in hostem Cu., ne sparsi proruerent Gell.

2. pasti (padati), (po)rušiti se, (z)rušiti se: ille in caput proruit Val. Fl., motu terrae oppidum proruit T. —

II. trans.

1. ven potegniti (vleči), izvleči, izsuti (izsipati): ignem (sc. rutabulo) Fest., prorutus tumulo cinis Sen. tr. izkopan; refl.: se foras proruere Ter. ven planiti.

2. podreti (podirati), (z)rušiti, porušiti, razrušiti: vallum in fossas L., proruto vallo Cu. ali vallo proruto L., prorutis munitionibus C., prorutae domūs T. so se podrle (porušile), prorutae arbores T., proruere Albam a fundamentis L., hostem profligare et proruere T. pobiti.

pulvériser [pülverize] verbe transitif streti, zdrobiti v prah (de la craie kredo); figuré uničiti; razpršiti

pulvériser un adversaire, une armée streti, uničiti protivnika, armado
pulvériser du parfum razpršiti parfum
pulvériser une objection zavrniti, pobiti ugovor
pulvériser le record du 800 mètres močnó potolči rekord na 800 m

rematar (do)končati, zaključiti; razprodati, dodeliti (pri dražbi); šport parirati; končati se, poteči

rematar a los heridos (voj) ranjence pobiti
rematar al toro (bikob) biku zadati zadnji (smrtni) sunek
rematar en pública subasta na dražbi prodati
¡sólo eso faltaba para rematar la fiesta! samo tega se je še manjkalo!
rematarse konec vzeti

re-stinguō -ere -stīnxī -stīnctum (re in stinguere)

1. gasiti, ugasiti (ugašati, ugaševati), pogasiti (pogašati): Pl., L., S. idr., opera flammā comprehensa C., aggerem C., ignem Ci., incendium Hirt.; abs.: ad restinguendum concurrunt C.; pass. ugasniti, pogasniti: ignes fontibus restinguuntur V., ignis in aquam coniectus restinguitur Ci.

2. metaf.
a) (u)gasiti, pogasiti (pogašati), (po)tešiti, (o)brzdati, (u)krotiti, pomiriti (pomirjati), (o)militi, (u)blažiti (ublaževati): flammam exortam paucarum morte restinguere Ci., ardorem cupiditatum Ci., mentes auditorum inflammatas Ci., ovium alicuius Ci., restinguere ardentis Falerni pocula lymphā H. hladiti, sitim V.
b) (po)gasiti = dušiti, zadušiti, udušiti, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), zatreti (zatirati), pokonč(ev)ati (pokončavati), zavreti (zavirati): Ter., Sil. idr., studia Ci. ovirati, omnem sermunculum restinguere Ci., animos hominum sensusque morte restingui Ci. se nehajo, prenehajo, incensam cupiditatem Ci., incendium belli civilis, belli Punici Plin., morbum, ictus scorpionum, venena Plin., cimices Plin. zatreti, pobiti.

slòžiti slȍžim
I.
1. zložiti, sestaviti: složiti cjelinu od dijelova; složiti mašinu, stroj, riječ
2. zložiti, poravnati: složiti salvete, rublje
3. zložiti: složiti knjige u ormar, stvari u kutiju, drva u sanduk
4. zložiti, zviti: složiti jedra
5. zložiti, podreti: složiti šator
6. postaviti: složiti štamparska slova
7. uskladiti, uravnati: složiti pojedina mišljenja
8. pobotati, spraviti: složiti zavadenu braću
9. ubra ti: složiti tonove u akord
10. naložiti: složiti drva na vatru
11. složiti koga sa zemljom pobiti koga na tla, ubiti
II. složiti se
1. zložiti se, sporazumeti se: složiti se s čijim predlogom, prijedlogom, u nekom pitanju
2. zložiti se, enotno kaj narediti: ako se dva sata slože u kucanju
3. poleči se: dogorjele gornje glavnje popustiše, vatra se složi i zaprašta
4. leči, stegniti se: kroz šikaru opazih srnu, dadoh vatru, a ona se složi

spatium -iī, n (indoev. kor. *spē(i)-, *spə- napenjati, raztegovati; prim. skr. sphā́yatē debeli se, postaja tolst, redi se, raste, sphāváyati, sphāráḥ obširen, raztegnjen, velik, širok, sl. speti, spešiti, dospeti, uspeh, let. spêt moči, močen biti, veljati, spêks moč, stvnem. spuot uspeh, pospešitev, spuon izvršiti se, uspe(va)ti, nem. sich sputen podvizati se, pohiteti)

I.

1. prostor, prostranstvo = razsežnost, razsežje, razsežaj, obsežnost, obseg, obsežje podolgem in počez, v dolžino in širino, dolžina, širina, mesto, kraj: Sen. ph., Q. idr., spatium castrorum C., spatia locorum C., spatium, qua flumen intermittit, mons continet C., ad impetum capiendum, equiti utique, modicum erat spatium L., quod spatium non esset agitandi (sc. equos) N., magnum campi spatium Cu., spatium maris L., caeli V., medium caeli spatium H., totum caeli spatium Lucr., spatium dare V., Lucr., Cu. narediti prostor, umakniti se, in spatium resilire breve O. skrčiti se.

2. occ.
a) prostranstvo = obseg, velikost, dolgost, dolžina: spatium victi victor considerat hostis O., viae O., oris et colli O., quod sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin., spatium rhombi, parvi lateris Iuv., elephanti Lucan., vasti corporis Sen. tr., plantae Herculis Gell.; od tod in spatium v dolžino, podolgem, podolgič, podolgoma: trahit in spatium (sc. aures) O. podaljša, in spatium fugit O. beži naravnost (naspr. redit in gyrum), tum iacet in spatium sine corpore … vorago Sil.
b) vmesni prostor, presledek, razstop, razdalja, dalj(a), daljava, oddaljenost: spatium inter acies C., longo spatio distare C., hic locus aequo fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat Ci. skoraj enako oddaljen, tanto spatio C. pri tolikšni razdalji, pri tolikšni daljavi, tako daleč, quod tanta machinatio ab tanto spatio instrueretur (po drugih constitueretur) C. v taki daljavi, paribus intermissae spatiis (sc. trabes) C. v enaki razdalji narazen ležeči, mediocri spatio relicto V. po zmernem presledku, ne predaleč, subit iniquo spatio V., spatio propinquitatis (= spatio propinquo) C. zaradi neznatne oddaljenosti = zaradi (velike) bližine, alterum (sc. genus siderum) spatiis immutabilibus ab ortu ad occasum commeans Ci., spatium discrimina fallit O.

3. razdalja, daljava, ki jo mora kdo prehoditi ali preteči, proga, pot določene dolžine, del poti, kos poti: duum milium spatium C., longo itineris spatio C., pari spatio transmissūs C. prav tako daleč prepeljan, illi medio in spatio chorus … occurrit comitum V., spatium conficere ali emetiri pot opraviti, prehoditi, preteči, premagati: magno spatio paucis diebus confecto C., dimidium fere spatium confecerat, cum … N., ingens die uno cursu emetiens spatium L., ut eadem spatia quinque stellae conficiant Ci.; pesn.: nec (sc. lapis) spatium evasit totum V.

4. occ. (= gr. στάδιον) dirkališče, dirkalna (temovalna) steza, tekališče, tir na dirjališču ali tekališču, stadion (štadion), tekmovališče: Sen. ph., Suet. idr., equus spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ali spatio extremo … sub ipsam finem adventabant V. na koncu … dirkališča, equique pulsabant pedibus spatium declivis Olympi O., spatia etsi plura supersint V. in ko bi bilo tekališče še daljše, nobiles equos cursus et spatia probant T., abstulerunt me velut de spatio L.; pren.: deflexit iam aliquantulum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. iz tira in s poti, spatiis exclusus iniquis V. ker me ovirajo preozke meje mojega načrta; meton. kroženje, obtek, krogotek, obkrožitev, krog, tek, pretek, pot (dirkačev), pesn. tudi v pl.: (sc. equus) ad … maxuma campi sudabit spatia V., quadrigae addunt in spatia V. končujejo obtek za obtekom (krog za krogom), corripiunt spatia V. pospešijo tek, zdirjajo po tekališču, adversi(s) spatiis V., septem spatiis circo meruere coronam O.; metaf. sploh tek, pot: ille (sc. turbo) actus habenā curvatis fertur spatiis V. v krogoteku, v krogih, immensum spatiis confecimus aequor V. pretekli smo plan (pot, površino) neizmernih razsežnosti, ruunt tritumque relinquunt quadriiugi spatium O., spatium defensionis Ci., ex medio gloriae spatio Cu. iz srede slovitega prizorišča, spatium iuventae transire, aevi spatium finire, vitae spatium decurrere O., decurso aetatis spatio Pl., quasi decurso spatio Ci., iam excurso spatio Ter., spatiis obstantia claustra H., currenti spatium praemonstra Lucr., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki mi je po starosti bližji, mors est velocis spatii meta novissima Sen. tr.

5. sprehajališče: Academiae non sine causa nobilitata spatia Ci., ad illa spatia nostra sedesque pergimus Ci., spatia communia, silvestria Ci., locus planis porrectus spatiis H., in interius spatium … Cecropidas ducit O., innumeris spatia interstincta columnis Stat.; pren.: oratorem ex Academiae spatiis exstitisse Ci.; meton. sprehod, sprehajanje: a quibus si uno basilicae (po baziliki) spatio honestamur Ci., duobus spatiis tribusve factis Ci. po dveh ali treh sprehodih, ut in extremis spatiis subsultim decurreret Suet. —

II. metaf.

1. čas, doba, obdobje, vek, razdobje: annuum, dierum triginta, praeteriti temporis Ci., tam longo spatio Ci., hoc interim spatio Ci. v tem vmesnem času (obdobju, medčasju), in brevi spatio Ter., Lucr., brevi spatio S., L., H., parvo spatio Pr., tantam eorum multitudinem nostri interfecerunt, quantum fuit diei spatium C. naši so jih pobili toliko, kolikor je trajala dolžina dneva (= kolikor jih je dolžina dneva dopuščala pobiti), (sc. Galli) spatia omnis temporis non numero dierum, sed noctium finiunt C., totidem dierum spatio retardari N., post sexagesimum vitae spatium Plin. po šestdesetem letu, mari iussis non amplius quam horarum spatium dedit Suet.; occ. dolgost, dolžina časa, dolga doba, dolgotrajnost, (dolgo) trajanje, vek: arbor spatio durata O., prius quam dolor spatio evanescere possit O., spatio pugnae defatigati C., regem spatium initiorum Cereris tenuit L., spatia annorum lenibunt vulnera nostra Pr. dolgost let.

2. čas za kaj, določeni čas, prilika, priložnost, rok: Pl., Pac. fr., Plin., Val. Fl. idr., nisi tempus et spatium datum sit Ci. čas in priložnost, neque ut celari posset, tempus spatium ullum dabat Ter. čas ni dajal priložnosti, čas ni dopuščal priložnosti, alicui tridui spatium dare C. tri dni časa, irae spatium dare L., Sen. ph. pustiti jezo, da se izkadi (razkadi, poleže, pomiri), irae spatium et consilio tempus dare L., daret malorum paenitentia, daret bonorum consensui spatium T. naj da časa hudobnim za kesanje (da se pokesajo), dobrim za združitev (da se združijo), spatium animo dare Cu. dati si čas za preudarjanje (preudarek, premislek, razmislek), dare pugnae spatium Cu. prekiniti boj, prenehati boj (se bojevati), spatium deliberandi N. čas za premislek, ut spatium pila in hostes coniciendi non daretur C., spatium Vitellianis datum refugiendi T., si mihi spatium ad scribendum darent Ci., vix explicandi ordines spatium Etruscis fuit L., spatium habere ad dicendum Ci., nullum sibi ad cognoscendum spatium relinquunt C.; spatium sumere vzeti (jemati) si čas: spatio sumpto, spatio ad colloquendum sumpto L., spatium sumamus ad cogitandum Ci.; sex dies ad eam rem conficiendam spatii postulant C., tempus inane peto, requiem spatiumque furori V., spatium pro munere posco O.

3. (metr. ali ret.) mera (po času), trajanje, dolžina: trochaeus, qui est eodem spatio quo choreus Ci., quae (sc. vitia) fiunt spatio Q.

4. meton. merska (merilna) vrv(ica): altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T. nedosegljiva merilnim vrvicam = ki je merilne vrvice ne morejo izmeriti.

strāgēs -is, f (sternere)

1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.

2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!

3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.

terra -ae, f (iz *tersā „suha“; indoev. kor. *ters- suh; prim. lat. torrēre, ex-torris, gr. τερσαίνω sušim) zemlja

1. (kot svetovno telo) zemlja (Zemlja), zemeljska obla: terra locata in media mundi sede Ci., terra in mundo sita est Ci., umbra terrae Ci., hunc statum esse huius totius mundi atque naturae, rotundum ut caelum, terra ut media sit Ci.

2. pooseb. Terra Zêmlja kot božanstvo: terra ipsa dea est; quae enim est alia Tellus? Ci., Terra dea Naev. ap. Prisc., Plin., Terra mater Varr., L., O., Suet., Hyg.

3. kot snov = zemlja, zemljína, prst, starejše zemljevina: mihi terram inice V., eam voraginem coniectu terrae explere L., manibus sagulisque terram exhaurire C., terrae gleba L. gruda, glebae terrarum Lucr., rates terrā atque aggere integere C., ut eorum ossa terra non tangat Ci., aquam terramque petere (kot znamenje podrejenosti) L., terram edere (= gr. γῆν ἐσϑίειν) Cels. uživati neužitne stvari, terrae filius Ci. ep., Pers. sin Zemlje, zemljan = neznan človek, neznanec, terrā orti Q. domačini, prvoselci, staroselci.

4. zemlja = (zemeljska) tla, tlo: solum terrae Lucr., terrae motus Ci., Sen. ph., Cu., Plin., terrae hiatus O., Sen. ph. zemeljska (zemeljna) reža, zemeljska (zemeljna) razpoka, žrelo, in eo loco dehisse terram Varr. da je regnila zemlja, da se je odprla zemlja, da je zazijala zemeljska razpoka, dehiscat mihi terra V. odpri se mi (naj se mi odpre), požri me (naj me požre), terram obtueri Pl. ali intueri Ci., C. gledati (zreti, strmeti) v tla, accidere ad terram Pl., aliquem affligere ad terram Pl. ali aliquem ad terram dare Pl., L. pobiti na tla, vreči ob tla, aliquem pronum in terram statuere Ter., ad terram virgis abiectus Ci.; loc. terrae na tla, ob tla, v tla, v zemljo: terrae defigitur arbos V., multa corpora terrae infodiant V., sacra alia terrae celavimus L., terrae procumbere O., terrae proiectus V., aliquem terrae (= ad terram) affligere O., terrae condit Lucan. (po drugih terrā), ille terrae concidit Ap.; occ. (glede na lastnosti tal): pinguis V., praepinguis et uvida Col., sterilis et moriens Cu., argillosa aut lapidosa Varr., aut arida aut satiata Sen. ph., ea quae gignuntur e terrā Ci. zemeljski pridelki, naravni proizvodi, prirodnine, prirodki.

5. zemlja, kopno, kopnina (naspr. caelum, mare): Pl., C., V. idr., terrā caeloque aquarum penuria Cu., S., terrae marisque cursus V., ipse terrā eodem pergit L., quisquis mari, quisquis terrā venerit L., iter Brundisium terrā petere contendi, nam maritimos cursus hiems praecludebat Ci.; pogosto: terrā marique Ci., S., mari terrāque L., terrā et mari ali et mari et terrā N., terrā pelagoque Lucan., Messalam terrā dum sequiturque mari Tib., marique terrāque Pl., terrā aut mari Pl. po suhem in (ali) po vodi (mokrem), po kopnem in po morju, terrā marique aliquem quaeritare (conquirere) Pl. ali terrā marique omnia exquirere S. po vsem svetu, povsod; pren.: ex magnā iactatione terram („pristan“) videre Ci.; tudi pl. (s pomenom sg.): Ditem patrem ferunt penetrasse sub terras Ci. ali sub terras ire V. v podzemlje, sub terris sint iura deûm et tormenta nocentum Pr. v podzemlju, in terris Ci., H., Sen. ph. na zemlji (svetu), pod soncem, hanc vitam in terris agere V.

6. pokrajina, krajina, ozemlje, dežela: Pl., Amm. idr., ut illam terram umquam attingeret Ci., a terrā terra remota meā O. od moje domovine, abire in alias terras Ci.; z apoz.: terra Arabia Pl., terra Gallia C., terra Africa Auct. b. Afr., terra Italia Varr., L., Attica terra Cu. ali terra Attica Gell.; tudi: Mediae Gordiaeorum terrae Cu.; pl.: terrae ultimae konec sveta: illa vox et inploratio: „civis Romanus sum“ quae saepe multis in ultimis terris opem inter barbaros et salutem tulit Ci.; pl. terra pogosto = skupina vseh naseljenih pokrajin = zemlja, svet: orbis terrarum Ci., Varr., O. (tudi: orbis terrae Ci. ep.) zemljekrog, zemlja, (vesoljni) svet, populus princeps omnium terrarum L. ali Carthaginienses principes terrarum L. prvo ljudstvo na (vsem) svetu, terrarum velis curam V., solvent formidine terras V. ali terras coërceat omnes O. svet = (pesn.) ljudje, človeštvo; terrarum kot gen. partitivus pri adv. loci = na svetu: ubi terrarum Pl., L., Ci., Gell., Macr. idr., ubi terrarum sumus? Ci. kje na svetu pa smo?, ubicumque terrarum et gentium Ci., aliquo terrarum migrare Brutus in Ci. ep., abire quo terrarum L., quoquo hinc asportabitur terrarum Ter., nec usquam terrarum Iust.

Opomba: Star. gen. sg. terras: Naev. ap. Prisc. in terraï: Lucr.

udárec coup moški spol , heurt moški spol , choc moški spol , (s palico) coup de bâton , (s pestjo) coup de poing , (z roko) tape ženski spol , (klofuta) familiarno claque ženski spol

mojstrski udarec coup de maître
udarec nazaj coup en arrière, choc en retour
nizki udarec (boks) coup bas
milostni, poslednji udarec coup de grâce
smrtni udarec coup mortel
udarci usode coups (ali injures ženski spol množine) du sort
udarec z bičem coup de fouet
udarec v brado (boks) crochet moški spol à la mâchoire, uppercut moški spol
udarec s kijem coup de massue
udarec z mečem coup d'épée
udarec s sabljo coup de sabre
udarec s šapo coup de patte
udarec s šibo coup de verge (ali de baguette); (zaušnica) soufflet moški spol, gifle ženski spol, familiarno mornifle ženski spol, calotte ženski spol, claque ženski spol, taloche ženski spol, torgnole ženski spol
udarec za udarcem coup sur coup
z enim udarcem d'un (seul) coup
pobiti dve muhi z enim udarcem (figurativno) faire d'une pierre deux coups, faire coup double

udárec golpe m ; (s palico) palo m

udarec z roko manotazo m, manotada f
udarec s plosko roko palmada f
udarec z veslom golpe m de remo
udarec s krepelcem, pendrekom porrazo m, estacazo m
milostni (poslednji, smrtni) udarec golpe m de gracia; (klofuta) bofetada f
udarec s pestjo puñetazo m
udarec v vodo (fig) un golpe fallido
hud udarec un rudo golpe
udarec v prazno un golpe en falso (ali en vago)
udarec usode revés m de (la) fortuna
udarec za udarcem golpe tras golpe
z enim udarcem de un golpe
(za)dati komu udarec dar un golpe a alg
zadati komu smrtni (milostni) udarec dar el golpe de gracia a alg
odbiti, parirati udarec parar el golpe
udarec je zgrešil, je šel mimo ha errado el golpe
pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) matar dos pájaros de un tiro
hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) fam ir por atún y a ver al duque

upórnik (-a) | -ica (-e) m, f

1. ribelle, rivoltoso (-a), sedizioso (-a); ammutinato (-a); insorto (-a):
uporniki na ladji Bounty gli ammutinati del 'Bounty'
pobiti, zajeti upornike uccidere, catturare i ribelli

2. pren. ribelle; contestatore (-trice):
uporniki proti družbenim normam i contestatori delle norme sociali

usmíljenje pity; mercy; charity; commiseration

brez usmíljenja pitiless, merciless, unmerciful
iz usmíljenja out of pity, (do for), out of charity
usmíljenja vreden pitiable
usmíljenja vredno stanje piteous state, pitiableness
to je storil iz usmíljenja he did it out of the goodness of his heart
on ne pozna usmíljenja he has (ali he feels) no pity
nimam usmíljenja z njim I feel no pity for him
pobiti brez usmíljenja to kill ruthlessly
ne pričakujte nobenega usmíljenja od njega! do not expect any mercy from him!
(imej, -te) usmíljenj! have a heart!
ne imeti usmíljenja z to feel no pity for
prositi za usmíljenje (milost) to beg for mercy

verberō¹ -āre -āvī -ātum (verbera)

1. (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati (z bičem, šibo): Pl., Mart., Suet. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare Ci., virgis verberari Ci., aliquem verberatum necare L., ad pulsandos verberandosque homines Ci., piscem ferulā Plin. z udarci mehčati.

2. udariti (udarjati), biti koga, kaj, ob kaj, (pre)tepsti (ne z bičem ali šibo, ampak s kako drugo stvarjo), mahati, udrihniti (udrihati) po kom, čem, zade(va)ti koga, kaj: Ca., Eutr. idr., os Plin. iun. v obraz, os manibus T., eum ense O., aethera alis V., auras ictibus V., centena arbore fluctūs V. s sto vesli udarjati po valovih, Charybdis sidera verbera undā V. „tepe“ = škropi zvezde, se dotika zvezd, Aufidus verberat undas Lucan. tepe valovje, se izliva v valovje, chelyn plectro Sen. tr. prebirati, udarjati, igrati, mihi vox aures verberat Pl. mi bije na ušesa, verberare sulcum tempestatibus Col., verberari sole, imbre, ventis Plin., puppem verberat Eurus Val. Fl., etesiae litus Aegyptium verberant Sen. ph., Iuppiter nive verberat agros Stat., vineae grandine verberatae H. pobiti, stolčeni, sal super id (sc. vulnus) duobus digitis verberatur Cels. se potolče; abs.: caudā verberando excutere cibum Plin. (o ribah); preg.: noli verberare lapidem, ne perdas manum Pl. (o zastonjskem delu); occ. streljati na kaj, obstreljevati kaj: tormentis Mutinam Ci.

3. metaf. (z besedo) bičati, karati, v živo zbosti (zbadati), bridko zade(va)ti, mučiti: me illis quidem haec verberat verbis Pl. (prim.: verbis tamquam flagris verberati Lact.), orator istos verberavit Ci., verberare os alicuius convicio senatūs Ci., matronam contumeliis Petr., me surdum Pl. ali eius aures sermonibus T. mučiti.

Opomba: Star. obl. verberit = verberaverit: Lex ap. Fest.

verser [vɛrse] verbe transitif, verbe intransitif prevrniti (se), prekucniti (se); izliti, naliti; prelivati (kri, solze); preorati; vplačati; poleči (žito); nagibati se (dans k)

verser des intérêts pour une somme empruntée vplačati obresti za izposojeno vsoto
verser à boire à quelqu'un komu natočiti, naliti pijačo
verser des larmes solze pretakati
verser son sang preliti svojo kri
verser le sang de quelqu'un pobiti koga
verser l'or à pleines mains razmetavati denar
verser dans le fossé zapeljati, prekucniti v jarek
la voiture a versé avto se je prevrnil
nous avons versé en voiture prevrnili smo se z avtom
le blé a versé žito je poleglo
verser de la farine dans un sac sipati moko v vrečo
verser dans le ridicule osmešiti se
il verse dans le pessimisme vdaja se (nagiblje se k) pesimizmu
je verse tout à fait dans vos idées sem čisto vaših misli