Franja

Zadetki iskanja

  • famine [famin] féminin glad, lakota

    salaire masculin de famine prenizka, beraška, bedna plača
    crier famine tarnati o svoji bedi, tóžiti o pomanjkanju
    prendre quelqu'un par la famine (figuré) znižati komu plačo, podražiti mu življenje
  • fijo trden, nepremičen; čvrst, zanesljiv, gotov; določen; pravilen; nezgorljiv; gotovo, zanesljivo

    fijo con clavo pribit
    estrella fija zvezda stalnica
    precio fijo stalna cena
    (sueldo) fijo stalna plača
    de fijo, a punto fijo (Am a la fija) gotovo, zanesljivo
    de fijo que no čisto gotovo ne
  • fíksen (-sna -o) adj.

    1. (nepremičen) fisso, fissato

    2. (nespremenljiv) fisso, stabile:
    fiksna plača stipendio fisso
    fiksna cena prezzo fisso

    3. pren. pog.
    fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso

    4. ekon.
    fiksni kapital capitale fisso
  • fisso agg.

    1. pritrjen, pričvrščen:
    idea fissa pren. fiksna ideja
    chiodo fisso pren. nadležna misel

    2. nepremičen:
    stella fissa zvezda stalnica

    3. uprt:
    occhio fisso su qcn., qcs. oko, uprto v koga, v kaj

    4. odločen, vztrajen, neomajen:
    è fisso nella sua opinione vztraja pri svojem mnenju

    5. pren. stalen, fiksen:
    stipendio fisso stalna plača
    prezzo fisso fiksna cena
  • fonctionnaire [-ksjɔnɛr] masculin, féminin uradnik, -ica, funkcionar, -rka

    les hauts fonctionnaires de l'Etat visoki državni uradniki
    fonctionnaire administratif upravni uradnik
    fonctionnaire en formation uradniški pripravnik
    fonctionnaire titulaire sistemizirani uradnik
    loi féminin sur les fonctionnaires uradniški zakon
    traitement masculin des fonctionnaires uradniška plača
    casser un fonctionnaire odpustiti uradnika
  • forward1 [fɔ́:wəd] prislov
    naprej, dalje; spredaj

    to look forward to veseliti se na
    to put o.s. forward siliti v ospredje
    from this time forward odslej
    to bring forward opozoriti; navesti
    to put (ali set) forward trditi, izjaviti
    trgovina carriage forward plača se po dostavi
  • funkcionar samostalnik
    (uradnik) ▸ tisztviselő, tisztségviselő, funkcionárius
    partijski funkcionar ▸ pártfunkcionárius
    državni funkcionar ▸ állami tisztviselő
    občinski funkcionar ▸ községi tisztviselő
    vladni funkcionar ▸ kormányzati tisztviselő
    visoki funkcionar ▸ magas rangú tisztviselő
    plača funkcionarjev ▸ tisztviselői fizetés
    premoženje funkcionarjev ▸ tisztviselők vagyona
    imenovanje funkcionarjev ▸ tisztviselők kinevezése
    ovadba zoper funkcionarja ▸ tisztviselő elleni vád
    zakon o funkcionarjih ▸ tisztviselőkről szóló törvény
    izvoliti funkcionarja ▸ tisztviselőt megválaszt
    imenovati funkcionarja ▸ tisztviselőt kinevez
    funkcionar v upravi ▸ közszolgálati tisztviselő
    funkcionar v ministrstvu ▸ minisztériumi tisztviselő
    funkcionar v vladi ▸ kormányzati tisztviselő
  • gain [gɛ̃] masculin dobiček, prid, korist, prednost, dobitek; pridobivanje, dohodek, zaslužek, plačilo

    gain accessoire stranski zaslužek
    gain horaire plača od ure
    gain médiocre slab zaslužek
    gain de place, de temps pridobitev na prostoru, na času
    amour masculin du gain, âpreté féminin au gain dobičkaželjnost
    être âpre au gain biti dobičkaželjen
    obtenir gain de cause dobiti (pravdo), zmagati v diskusiji
    réaliser de gros gains napraviti velike dobičke
    retirer du gain de quelque chose imeti korist od česa
  • gostíja treat; feast; banquet; pogovorno junket, junketing

    gostíja, kjer vsak plača zase Dutch treat
    vselitvena gostíja housewarming
  • hazard1 [hǽzəd] samostalnik
    slučaj; tveganje, nevarnost; igra na slepo srečo
    šport ovira, zapreka (golf)
    množina vremenske muhe

    at hazard na srečo
    at all hazards v vsakem slučaju
    at the hazard of life v življenjski nevarnosti
    to put to hazard postaviti na kocko
    to run a hazard tvegati, biti v nevarnosti
    hazard not covered v primeru tveganja se zavarovalnina ne plača
    britanska angleščina winning hazard zadetek (biljard)
    britanska angleščina losing hazard pogrešek (biljard)
  • honorario časten

    honorario m honorar, plačilo
    cónsul honorario častni konzul
    honorarios pl honorar, plača
  • horaire [ɔrɛr] adjectif urni; na uro; masculin urnik, vozni red

    conforme à l'horaire po voznem redu
    vitesse féminin horaire hitrost na uro
    salaire masculin horaire plača od ure
    j'ai un horaire très chargé cette semaine imam zelo obložen urnik ta teden
    horaire des départs des cars vozni red za odhode avtobusov
  • house1 [háus] samostalnik
    hiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija
    ekonomija trgovska hiša, trgovsko podjetje
    gledališče gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat
    pogovorno ubožnica
    pogovorno gostilna
    astronomija dvanajsti del neba
    vojska, sleng loto igra za denar; zbor

    House parlament, skupščina, narodni poslanci
    the House londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oxfordu)
    the House of Windsor angleška kraljevska dinastija Windsor
    britanska angleščina House of Commons angleški spodnji dom
    britanska angleščina House of Lords angleški zgornji dom
    britanska angleščina Houses of Parliament angleški parlament
    ameriško House of Representatives spodnji dom ameriškega kongresa
    to enter the House postati član parlamenta
    there is a House parlament zaseda
    the House rose at 10 o'clock parlamentarno zasedanje se je končalo ob 10ih
    to make a House dobiti potrebno večino v parlamentu
    no House parlament ni sklepčen
    the House of Bishops zbor škofov anglikanske cerkve
    a full (scant) house polno (slabo) zasedeno gledališče
    to bring down the house navdušiti občinstvo
    the second house druga predstava dneva
    house and home dom
    houses and lands domačija
    the whole house knew it vsi hišni stanovalci so to vedeli
    to keep the house držati se doma
    to keep house for gospodinjiti komu
    to keep house with živeti v istem gospodinjstvu
    to keep open house biti zelo gostoljuben
    to keep a good house dobro pogostiti
    like a house on fire kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelo
    to turn the house out of window postaviti vse na glavo
    as safe as a house popolnoma zanesljiv
    to bow down in the house of Rimmon žrtvovati svoja načela za enotnost v dogmi
    on the house račun plača gostilničar
    for the good of the house v korist lastnika
    figurativno to put (ali set) one's house in order urediti svoje zadeve
    an ancient house stara družina
    coach house remiza
    house of call prenočišče, gostišče
    house of correction poboljševalnica
    house of cards na trhlih nogah
    pravno house of detention preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnike
    in the dog house v nemilosti
    house of ill fame javna hiša, bordel
    house of refuge zavetišče za brezdomce
    a house of mourning hiša žalosti za umrlim
    house of God cerkev
  • initial1 [iníšəl] pridevnik (initially prislov)
    začeten, prvoten

    ekonomija initial capital začetni kapital
    initial capital expenditure ustanovni stroški
    initial dividend odbitna dividenda
    initial salary začetna plača
    initial word kratica, sestavljena iz začetnih črk (npr. UNRA)
  • intégralité [-lite] féminin celotnost, popolnost

    intégralité du salaire cela, vsa plača
  • iūdicō -āre -āvī -ātum (iūdex)

    1. sodbo izreči (izrekati), soditi, obsoditi (obsojati), razsoditi (razsojati), sodno odločiti (odločati); abs.: non dilectu aliquo ducitur ad iudicandum Ci., severum esse in iudicando Ci., severitas iudicandi Ci., non comitiis semper iudicat populus Ci. ne odloča, ipse numquam auderet iudicare Ci.; z dopolnilom: si L. Catilina hac de re posset iudicare Ci., de eā re inter Marcellos et Claudios patricios Ci.; z ACI: iudicare eos contra rem p. fecisse S., deberi dotem Ci.; pass.: ut non hominis occidendi causā habuisse telum iudicaretur Ci.; impers. (z ACI): sed eo certamine vicisse Theopompum iudicatum est Gell.; z obj.: cum iudicatus esset Ci. obsojen, accusatoris ingenio res iudicatur Ci., ut iudicetur, qui … Ci., quo iam diu sum iudicatus Pl., causam i. Ci., i. alicui perduellionem L., res iudicata Ci. sodba, dosojena stvar; z gen. criminis: anquireret, quoad vel capitis vel pecuniae iudicasset privato. Tum Sempronius perduellionis se iudicare Fulvio dixit L. ga je obsodil zaradi … , confessi aeris ac debiti iudicati Gell.

    2. metaf.
    a) soditi, razsoditi (razsojati): virum optimum eum esse iudicatote Ci., sic statuo et iudico neminem tanta habuisse ornamenta dicendi Ci.; occ. soditi = presoditi (presojati), ceniti: de tali viro suspicionibus iudicare N. po sumih, de instantibus verissime N., ex aequo Ci., hominem ex habitu Ci., multis rebus Ci., pondere Ci., sensu oculorum Ci., a veri sensu Ci., ex aliarum ingeniis Ter., difficile est iudicare, utrum … an N., gaudia quanta fuerint, iudicare Ci., ii, quos ego recte iudicare posse arbitror Ci. razsodni ljudje.
    b) s predik. acc. (s sodniškim izrekom) razglasiti (razglašati) koga (za) kaj: bona eius publicarunt, ipsum exulem iudicarunt N., hostem Antonium iudicastis Ci., hunc adfinem culpae iudicatote Ci.; metaf. (sploh) koga (za) kaj proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), za kaj spozna(va)ti: ut Tissaphernem hostem iudicaret N., qui … conservatores rei publ. iudicantur Ci., quod ego gravissimum crimen iudico Ci., quem Apollo sapientissimum iudicavit Ci., aliquis iudicatur hostis ab aliquo Iust., qui fortissimi iudicati essent Cu., aliquid dignum poenā i. Ph., Dolabella hoste iudicato Ci., hostibus omnibus iudicatis Ci., remisit hosti iudicato (Antonio) amicos Suet.; occ. imeti ali šteti (smatrati) koga za kaj: aliquid pulcherrimum C., quos sapientes nostri maiores iudicabant Ci., frugalitatem virtutem maximam iudico Ci., aliquem idoneum i. C., ignominiam (za sramoto) iudicat gladiator cum inferiore componi Sen. ph.; z ACI: mortalem esse animum Ci., iudico malum illud opinionis esse, non naturae Ci.; pass. cupidior hic fuisse iudicatus est quam ceteri Ci. mislilo se je o njem, da je … — Od tod subst. pt. pf. iūdicātum -ī, n sodba, razsodba: Corn., Icti., iudicatum non facere Ci. ne pokoriti se razsodbi, iudicatum negare Ci., ut procurator iudicatum solvi satis daret Ci. da se mu (tožniku) plača, kar mu je bilo določeno po razsodbi in pravici. — Adv. abl. iūdicātō s premislekom, premišljeno: quod ita serio iudicatoque existimaret Gell.
  • klávrn (-a -o) adj.

    1. misero, miserabile; povero:
    klavrno življenje vita miserabile

    2. (slab, nezadovoljiv) povero, stentato, brutto, cattivo:
    klavrna francoščina un francese stentato
    klavrno vreme brutto tempo
    klavrno razpoloženje malumore

    3. (nezadosten, majhen) miserabile, meschino, magro, scarso:
    klavrna plača paga miserabile
  • latrō2 -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

    1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

    2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

    3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.
  • léten yearly, annual

    létna bilanca annual balance sheet
    létni čas season
    létnemu času ustrezen seasonable
    njegov létni dohodek se ceni na 20.000 funtov his annual income is estimated at 20,000 pounds
    létni dopust annual vacation
    létna inventura annual stocktaking
    létni izpit (v šoli) final examination
    létna konferenca, létno zasedanje annual conference, ZDA convention
    létna najemnina rent per annum
    létna plača yearly salary
    létni obrok yearly instal(l)ment
    létna poraba annual (ali yearly) consumption
    létni obrat turn of the year, New Year
    létni promet (prodaja, iztržek) annual turnover, annual sale
    létna proizvodnja yearly output, annual production
    létno poročilo annual report
    létni prispevek annual contribution
    létna skupščina annual meeting
    létni zaslužek annual earnings pl
    srednja létna temperatura mean annual temperature
  • léten1 (-tna -o) adj.

    1. annuo, annuale, dell'anno, di un anno:
    letna plača stipendio annuale
    letna bilanca bilancio annuale
    letna množina padavin precipitazioni annue
    letna skupščina assemblea annuale
    letni dohodek reddito annuo
    letni dopust ferie annuali
    letna najemnina annata
    letna renta annualità
    letna žepnina spillatico
    letni čas stagione
    pozni letni čas stagione avanzata, inoltrata

    2. (s števnikom) -enne, -ennale:
    10-letni otrok bambino decenne
    30-letno delovanje attività trentennale