famine [famin] féminin glad, lakota
salaire masculin de famine prenizka, beraška, bedna plača
crier famine tarnati o svoji bedi, tóžiti o pomanjkanju
prendre quelqu'un par la famine (figuré) znižati komu plačo, podražiti mu življenje
Zadetki iskanja
- fijo trden, nepremičen; čvrst, zanesljiv, gotov; določen; pravilen; nezgorljiv; gotovo, zanesljivo
fijo con clavo pribit
estrella fija zvezda stalnica
precio fijo stalna cena
(sueldo) fijo stalna plača
de fijo, a punto fijo (Am a la fija) gotovo, zanesljivo
de fijo que no čisto gotovo ne - fíksen (-sna -o) adj.
1. (nepremičen) fisso, fissato
2. (nespremenljiv) fisso, stabile:
fiksna plača stipendio fisso
fiksna cena prezzo fisso
3. pren. pog.
fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
4. ekon.
fiksni kapital capitale fisso - fisso agg.
1. pritrjen, pričvrščen:
idea fissa pren. fiksna ideja
chiodo fisso pren. nadležna misel
2. nepremičen:
stella fissa zvezda stalnica
3. uprt:
occhio fisso su qcn., qcs. oko, uprto v koga, v kaj
4. odločen, vztrajen, neomajen:
è fisso nella sua opinione vztraja pri svojem mnenju
5. pren. stalen, fiksen:
stipendio fisso stalna plača
prezzo fisso fiksna cena - fonctionnaire [-ksjɔnɛr] masculin, féminin uradnik, -ica, funkcionar, -rka
les hauts fonctionnaires de l'Etat visoki državni uradniki
fonctionnaire administratif upravni uradnik
fonctionnaire en formation uradniški pripravnik
fonctionnaire titulaire sistemizirani uradnik
loi féminin sur les fonctionnaires uradniški zakon
traitement masculin des fonctionnaires uradniška plača
casser un fonctionnaire odpustiti uradnika - forward1 [fɔ́:wəd] prislov
naprej, dalje; spredaj
to look forward to veseliti se na
to put o.s. forward siliti v ospredje
from this time forward odslej
to bring forward opozoriti; navesti
to put (ali set) forward trditi, izjaviti
trgovina carriage forward plača se po dostavi - funkcionar samostalnik
(uradnik) ▸ tisztviselő, tisztségviselő, funkcionáriuspartijski funkcionar ▸ pártfunkcionáriusdržavni funkcionar ▸ állami tisztviselőobčinski funkcionar ▸ községi tisztviselővladni funkcionar ▸ kormányzati tisztviselővisoki funkcionar ▸ magas rangú tisztviselőplača funkcionarjev ▸ tisztviselői fizetéspremoženje funkcionarjev ▸ tisztviselők vagyonaimenovanje funkcionarjev ▸ tisztviselők kinevezéseovadba zoper funkcionarja ▸ tisztviselő elleni vádzakon o funkcionarjih ▸ tisztviselőkről szóló törvényizvoliti funkcionarja ▸ tisztviselőt megválasztimenovati funkcionarja ▸ tisztviselőt kinevezfunkcionar v upravi ▸ közszolgálati tisztviselőfunkcionar v ministrstvu ▸ minisztériumi tisztviselőfunkcionar v vladi ▸ kormányzati tisztviselő - gain [gɛ̃] masculin dobiček, prid, korist, prednost, dobitek; pridobivanje, dohodek, zaslužek, plačilo
gain accessoire stranski zaslužek
gain horaire plača od ure
gain médiocre slab zaslužek
gain de place, de temps pridobitev na prostoru, na času
amour masculin du gain, âpreté féminin au gain dobičkaželjnost
être âpre au gain biti dobičkaželjen
obtenir gain de cause dobiti (pravdo), zmagati v diskusiji
réaliser de gros gains napraviti velike dobičke
retirer du gain de quelque chose imeti korist od česa - gostíja treat; feast; banquet; pogovorno junket, junketing
gostíja, kjer vsak plača zase Dutch treat
vselitvena gostíja housewarming - hazard1 [hǽzəd] samostalnik
slučaj; tveganje, nevarnost; igra na slepo srečo
šport ovira, zapreka (golf)
množina vremenske muhe
at hazard na srečo
at all hazards v vsakem slučaju
at the hazard of life v življenjski nevarnosti
to put to hazard postaviti na kocko
to run a hazard tvegati, biti v nevarnosti
hazard not covered v primeru tveganja se zavarovalnina ne plača
britanska angleščina winning hazard zadetek (biljard)
britanska angleščina losing hazard pogrešek (biljard) - honorario časten
honorario m honorar, plačilo
cónsul honorario častni konzul
honorarios pl honorar, plača - horaire [ɔrɛr] adjectif urni; na uro; masculin urnik, vozni red
conforme à l'horaire po voznem redu
vitesse féminin horaire hitrost na uro
salaire masculin horaire plača od ure
j'ai un horaire très chargé cette semaine imam zelo obložen urnik ta teden
horaire des départs des cars vozni red za odhode avtobusov - house1 [háus] samostalnik
hiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija
ekonomija trgovska hiša, trgovsko podjetje
gledališče gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat
pogovorno ubožnica
pogovorno gostilna
astronomija dvanajsti del neba
vojska, sleng loto igra za denar; zbor
House parlament, skupščina, narodni poslanci
the House londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oxfordu)
the House of Windsor angleška kraljevska dinastija Windsor
britanska angleščina House of Commons angleški spodnji dom
britanska angleščina House of Lords angleški zgornji dom
britanska angleščina Houses of Parliament angleški parlament
ameriško House of Representatives spodnji dom ameriškega kongresa
to enter the House postati član parlamenta
there is a House parlament zaseda
the House rose at 10 o'clock parlamentarno zasedanje se je končalo ob 10ih
to make a House dobiti potrebno večino v parlamentu
no House parlament ni sklepčen
the House of Bishops zbor škofov anglikanske cerkve
a full (scant) house polno (slabo) zasedeno gledališče
to bring down the house navdušiti občinstvo
the second house druga predstava dneva
house and home dom
houses and lands domačija
the whole house knew it vsi hišni stanovalci so to vedeli
to keep the house držati se doma
to keep house for gospodinjiti komu
to keep house with živeti v istem gospodinjstvu
to keep open house biti zelo gostoljuben
to keep a good house dobro pogostiti
like a house on fire kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelo
to turn the house out of window postaviti vse na glavo
as safe as a house popolnoma zanesljiv
to bow down in the house of Rimmon žrtvovati svoja načela za enotnost v dogmi
on the house račun plača gostilničar
for the good of the house v korist lastnika
figurativno to put (ali set) one's house in order urediti svoje zadeve
an ancient house stara družina
coach house remiza
house of call prenočišče, gostišče
house of correction poboljševalnica
house of cards na trhlih nogah
pravno house of detention preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnike
in the dog house v nemilosti
house of ill fame javna hiša, bordel
house of refuge zavetišče za brezdomce
a house of mourning hiša žalosti za umrlim
house of God cerkev - initial1 [iníšəl] pridevnik (initially prislov)
začeten, prvoten
ekonomija initial capital začetni kapital
initial capital expenditure ustanovni stroški
initial dividend odbitna dividenda
initial salary začetna plača
initial word kratica, sestavljena iz začetnih črk (npr. UNRA) - intégralité [-lite] féminin celotnost, popolnost
intégralité du salaire cela, vsa plača - iūdicō -āre -āvī -ātum (iūdex)
1. sodbo izreči (izrekati), soditi, obsoditi (obsojati), razsoditi (razsojati), sodno odločiti (odločati); abs.: non dilectu aliquo ducitur ad iudicandum Ci., severum esse in iudicando Ci., severitas iudicandi Ci., non comitiis semper iudicat populus Ci. ne odloča, ipse numquam auderet iudicare Ci.; z dopolnilom: si L. Catilina hac de re posset iudicare Ci., de eā re inter Marcellos et Claudios patricios Ci.; z ACI: iudicare eos contra rem p. fecisse S., deberi dotem Ci.; pass.: ut non hominis occidendi causā habuisse telum iudicaretur Ci.; impers. (z ACI): sed eo certamine vicisse Theopompum iudicatum est Gell.; z obj.: cum iudicatus esset Ci. obsojen, accusatoris ingenio res iudicatur Ci., ut iudicetur, qui … Ci., quo iam diu sum iudicatus Pl., causam i. Ci., i. alicui perduellionem L., res iudicata Ci. sodba, dosojena stvar; z gen. criminis: anquireret, quoad vel capitis vel pecuniae iudicasset privato. Tum Sempronius perduellionis se iudicare Fulvio dixit L. ga je obsodil zaradi … , confessi aeris ac debiti iudicati Gell.
2. metaf.
a) soditi, razsoditi (razsojati): virum optimum eum esse iudicatote Ci., sic statuo et iudico neminem tanta habuisse ornamenta dicendi Ci.; occ. soditi = presoditi (presojati), ceniti: de tali viro suspicionibus iudicare N. po sumih, de instantibus verissime N., ex aequo Ci., hominem ex habitu Ci., multis rebus Ci., pondere Ci., sensu oculorum Ci., a veri sensu Ci., ex aliarum ingeniis Ter., difficile est iudicare, utrum … an N., gaudia quanta fuerint, iudicare Ci., ii, quos ego recte iudicare posse arbitror Ci. razsodni ljudje.
b) s predik. acc. (s sodniškim izrekom) razglasiti (razglašati) koga (za) kaj: bona eius publicarunt, ipsum exulem iudicarunt N., hostem Antonium iudicastis Ci., hunc adfinem culpae iudicatote Ci.; metaf. (sploh) koga (za) kaj proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), za kaj spozna(va)ti: ut Tissaphernem hostem iudicaret N., qui … conservatores rei publ. iudicantur Ci., quod ego gravissimum crimen iudico Ci., quem Apollo sapientissimum iudicavit Ci., aliquis iudicatur hostis ab aliquo Iust., qui fortissimi iudicati essent Cu., aliquid dignum poenā i. Ph., Dolabella hoste iudicato Ci., hostibus omnibus iudicatis Ci., remisit hosti iudicato (Antonio) amicos Suet.; occ. imeti ali šteti (smatrati) koga za kaj: aliquid pulcherrimum C., quos sapientes nostri maiores iudicabant Ci., frugalitatem virtutem maximam iudico Ci., aliquem idoneum i. C., ignominiam (za sramoto) iudicat gladiator cum inferiore componi Sen. ph.; z ACI: mortalem esse animum Ci., iudico malum illud opinionis esse, non naturae Ci.; pass. cupidior hic fuisse iudicatus est quam ceteri Ci. mislilo se je o njem, da je … — Od tod subst. pt. pf. iūdicātum -ī, n sodba, razsodba: Corn., Icti., iudicatum non facere Ci. ne pokoriti se razsodbi, iudicatum negare Ci., ut procurator iudicatum solvi satis daret Ci. da se mu (tožniku) plača, kar mu je bilo določeno po razsodbi in pravici. — Adv. abl. iūdicātō s premislekom, premišljeno: quod ita serio iudicatoque existimaret Gell. - klávrn (-a -o) adj.
1. misero, miserabile; povero:
klavrno življenje vita miserabile
2. (slab, nezadovoljiv) povero, stentato, brutto, cattivo:
klavrna francoščina un francese stentato
klavrno vreme brutto tempo
klavrno razpoloženje malumore
3. (nezadosten, majhen) miserabile, meschino, magro, scarso:
klavrna plača paga miserabile - latrō2 -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)
1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.
2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.
3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh. - léten yearly, annual
létna bilanca annual balance sheet
létni čas season
létnemu času ustrezen seasonable
njegov létni dohodek se ceni na 20.000 funtov his annual income is estimated at 20,000 pounds
létni dopust annual vacation
létna inventura annual stocktaking
létni izpit (v šoli) final examination
létna konferenca, létno zasedanje annual conference, ZDA convention
létna najemnina rent per annum
létna plača yearly salary
létni obrok yearly instal(l)ment
létna poraba annual (ali yearly) consumption
létni obrat turn of the year, New Year
létni promet (prodaja, iztržek) annual turnover, annual sale
létna proizvodnja yearly output, annual production
létno poročilo annual report
létni prispevek annual contribution
létna skupščina annual meeting
létni zaslužek annual earnings pl
srednja létna temperatura mean annual temperature - léten1 (-tna -o) adj.
1. annuo, annuale, dell'anno, di un anno:
letna plača stipendio annuale
letna bilanca bilancio annuale
letna množina padavin precipitazioni annue
letna skupščina assemblea annuale
letni dohodek reddito annuo
letni dopust ferie annuali
letna najemnina annata
letna renta annualità
letna žepnina spillatico
letni čas stagione
pozni letni čas stagione avanzata, inoltrata
2. (s števnikom) -enne, -ennale:
10-letni otrok bambino decenne
30-letno delovanje attività trentennale