Franja

chupetada ženski spol požirek

beber a chupetadas v požirkih piti, srkati

ciz|ek moški spol (-ka …) die Zitze
piti pri cizku an der Zitze trinken

cmokaje:
cmokaje piti/jesti schmatzen (beim Essen, Trinken)

contingō¹ -ere -tigī -tāctum (cum in tangere)

I. trans.

1. dotakniti (dotikati) se česa, krcniti (krcati) kaj, (o neživih subj.) tudi doseči (dosegati) kaj: c. caules nulla ex parte Ci., luna terram paene contingens Ci., c. a terra ramos V., contigit et glaebam: contactu glaeba potenti massa fit O., cum pedes imum gradum (sellae regiae) non contingerent, mensam subdidit pedibus Cu., ne arbusculae inter se contingant Col.; pesn.: curalium, quo primum contigit auras tempore, durescit O. brž ko je prišla (ko pride) z zrakom v stik, brž ko pride na zrak; z abl.: c. aliquem digito (gl. digitus), summas pede undas, exstinctos ore suo focos O., manibusque cruentis virgineas ausi contingere vittas V., manibus prohibet contingere mensas V., terram osculo c. L. poljubiti, montes suo igni Lucr. (o soncu), mento humum Cu., crus alicuius calce Suet.; v pass.: fenestrae sic editae, ne manu contingi possint Col., paene ut radiis (solis) prius quam terra contingeretur Suet.; hiperbola: nullae profecto terrae caelum contingunt L. ne molijo do neba, c. sidera comā O. (o visokem drevesu), nubes aërio vertice Tib. (o visoki gori), summa sidera plantis Pr. po zvezdah hoditi (pesn. o največji blaženosti); occ.
a) kaj s čim pomazati, potrositi: tum pater ora sui sacro medicamine nati contigit O., c. lac parco sale V., cibos sale modice Cels., caseum torrido sale Col.
b) oprijemaje dotakniti (dotikati) se česa = kaj prije(ma)ti, (u)loviti, z(a)grabiti: aves facile cibum terrestrem rostris contingunt Ci. pobirajo, funemque manu contingere gaudent V., manibusque datas contingere habenas gaudet O., taurum, quamvis mitem, metuit contingere primo O., c. (alicuius) dextram L., Val. Max. ali (alicuius) manum Vell., alicuius genua Ap. okleniti se; met. prisvojiti (prisvajati) si kaj, seči (segati) po čem (tujem): nec sua custodiunt nec aliena contingunt Mel.
c) dotakniti (dotikati) se česa = pokusiti (pokušati) kaj: audeat esuriens dominus contingere granum H., c. cibos ore O. jesti, aquas O. piti, fontem O. piti iz studenca; (o ptičih) objesti, pozobati: asservarent corpus, ut ne aves quidem contingerent Cu.
č) skrunilno dotakniti (dotikati) se česa: corpus corpore Pl.
d) okužujoč dotakniti (dotikati) se koga, okužiti (okuževati): quaedam in contactos corporis vitia transsiliunt Sen. ph., venenatis morsibus contacta nonnulla iumenta Ap.

2. česa bližnjega dotikati se, biti (ležati) tik česa, tikati se česa, stikati se s čim, naslanjati se na kaj: milites disponit … perpetuis vigiliis stationibusque, ut contingant inter se C. da bi bili med seboj v stiku, turris contingens vallum C., agger murum contingit C., ripae fluminis ex utraque parte radices montis contingunt C., trabes non inter se contingunt Hirt.; occ.
a) geogr. držati se česa, mejiti s čim: quorum agri non contingunt mare Ci., in Helvios, qui fines Arvernorum contingunt C., saltus Vescinus Falernum contingens agrum L., Bactra, nisi dividat Tanais, contingimus Cu., Aegyptus dorso Aethiopiam contingit Mel., contingentes Illyricum coloniae Suet.
b) pren. α) po sorodstvu, prijateljstvu idr. s kom v stiku ali zvezi biti: c. aliquem propinquā (longinquā) cognatione Cu., aliquem sanguine ac genere, aliquos aut propinquitate aut amicitiā L., quicumque aut propinquitate aut affinitate aut aliquibus ministeriis regiam contigissent L., deos (= z velikaši) quoniam propius contingis H., c. aliquem modico usu (po … občevanju) T., Claudiorum familiam artissimo sanguinis vinculo Val. Max., Caesarum domum nullo gradu Suet. β) tikati se koga, česa, zadevati koga, kaj: haec consultatio … Romanos nihil contingit L., meam causam, quae nihil eo facto contingitur, ne miscueris L. ki ni v nobeni zvezi z …; abs.: cognitio de suspectis tutoribus contingit Dig. je pristojna.

3. kako smer (kak cilj) doseči (dosegati), zade(va)ti, pogoditi (pogajati): ex tanta altitudine hostem contingere non posse L., ipsam avem contingere ferro non valuit V., da mihi, quod petitur, contingere ferro O.; occ. doseči (dosegati) kaj = priti, dospe(va)ti kam: qui studet optatam cursu c. metam V., hoc sperem Italiam contingere caelo V., contigimus portum O., c. terram, litora, Cadmeïda arcem, Ephyren O.; pren. (o stvareh in abstr.): mediam caeli nox umida metam contigerat V., nec contigit ullum vox mea mortalem O., contigerat nostras infamia temporis aures O. slab glas … je bil segel do nas, fando aliquem Hippolytum vestras si contigit aures … occubuisse neci O. če je kdo izmed vas po govoricah izvedel, da je …, quam regionem cum superavit animus naturamque sui similem contigit atque agnovit Ci.

4. pren.
a) popadljivo dotakniti (dotikati) se koga, koga obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, obiti, obhajati: quam me manifesta libido contigit O., contactus nullis ante cupidinibus Pr., numine contactae suo O. prevzete, navdušene, nec umquam contacti simili sorte rogetis opem O., quos … contingebat cura L. je prevzemala skrb, toda: ignotā animum (virginis) contingere curā Val. Fl. (o Veneri) storiti, da skrb prevzame srce.
b) z nravnim skrunstvom dotakniti (dotikati) se koga, česa = (o)madeževati, (o)skruniti, onečastiti (onečaščevati) koga ali kaj, večinoma v pt. pf. contāctus 3 omadeževan, onečaščen, oskrunjen s čim: quae (auspicia) ut primum contacta sint ab eo L., contacturum (sese) funebribus diris signa, tela, arma hostium L. da hoče … s prekletstvom uničenja umazati, v uničenje prekleti, dies (Alliensis) contactus religione L. preklet, auspicia contacta L. onečaščeno ptičegledstvo, milites contacti sacrilegio L., omnes contacti eā violatione templi V., plebs contacta regiā praedā L., velut contactā civitate rabie duorum iuvenum L. tako rekoč okužena, pristinā noxā contactus Cu., his contactus ensis deserat castum latus Sen. tr., casta et nullis vitiis contacta pectora T., equi nullo mortali opere contacti T. prosti vsakega … dela.
c) z deležem dotakniti (dotikati) se česa, doseči (dosegati), pridobiti kaj: aevi florem Lucr., prius periere, quam quod petierant contingerent Ph.; (o stvareh in abstr.) pripasti, na del priti komu, doleteti, zadeti koga: palma frugum indubitata Italiam contigit Plin., sors Tyrrhenum contigit Vell., quos … suspicio favoris in regem contigerat L. na katere so uperili sum.
č) z opisovanjem dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati) kaj: aliquid strictim Lact.

II. intr. doleteti koga, na del priti, za del dospe(va)ti komu, uspe(va)ti, posrečiti se, dogoditi (dogajati) se, zgoditi se, pripetiti se, primeriti se; abs.: hanc mihi expetivi; contigit Ter., si contingit (continget) Q., si forsitan contigerit (kot vrinek) Amm. če bom morda imel srečo, če bom morda tako srečen; s samostalniškim subj.: pulchra haec fama continget civitati Ci., quam rem paucis contigisse docebat C., si qua pugnandi occasio esset, postquam ea nulla contigerat L. se ni bila pokazala, cui gratia, fama, valetudo contingat abunde H., contingent oculis videnda crura O., contigit ex merito qui tibi nuper honos O., si mihi vita contigerit Plancus in Ci. ep., contigit tibi magnifica res Val. Max., neque prius cursus contingere potest quam sciremus, quo sit et quā perveniendum Q. in tekmovalni tek se ne more prej vršiti, contigit eadem claritudo etiam ex antecedentibus Q., ex nidore hilaritas contingit Mel., quae (examina apium) dono vel aucupio contingunt Col. ki jih dobi človek v dar ali si jih ujame; pogosteje je subj. neutr. pron.: Auct. b. Hisp., Sen. ph., quod mihi primum togato contigit Ci., hoc post hominum memoriam contigit nemini Ci., an est quicquam, quod Veientibus optatum aeque contingere posset, quam ut … L., ubi quid melius contingit H., ut tamen id per M. Agrippam securo ei posse contingere non existimarent Vell., quod nobis volentibus facile continget Q.; večinoma pa se subj. izraža (brezos.)

1. s konsekutivnim stavkom: Caesari contigit, ut senatui esset carissimus Ci., huic contigit, ut patriam e servitute in libertatem vindicaret N. temu se je posrečilo, ta je bil tako srečen, da je …, mihi numquam, ut ipse interessem, contigit Q.; pred takim stavkom pogosto stoji še kak subj. v nom.: soli hoc contingit sapienti, ut nihil faciat invitus Ci., si quid tale posset contingere, ut aliquis nos deus tolleret Ci., qui honos huic uni ante id tempus contigit, ut, cum patri populus statuam posuisset, filio quoque daret N.

2. z inf.: celeriter antecellere omnibus ingenii gloriā contigit Ci., fingere cinctutis non exaudita Cethegis continget H., non cuivis homini contingit adire Corinthum H. nima vsak človek te sreče, da bi prišel …, Romae nutriri mihi contigit atque doceri H., ita mihi contingat herede filio mori Q., contingat modo te filiamque tuam fortes invenire Plin. iun.; s predikatnim dat.: Iovis esse nepoti contigit haud uni O., quo tempore mihi fratrique meo destinari praetoribus contigit Vell., ita mihi libero et vivere contingat et mori Sen. rh.

copieusement [kɔpjözmɑ̃] adverbe obilno

manger, boire copieusement obilno jesti, piti

coude [kud] masculin komolec; figuré koleno (cevi); krivina, zavoj, ovinek

coude à coude z ramo ob rami
un coude à coude fraternel bratska solidarnost, medsebojna pomoč
coude de la rivière rečni zavoj
huile féminin de coude (figuré) energija
sentiment masculin du coude à coude složnost, čut za skupnost, stanovska zavest
donner un coup de coude à quelqu'un, pousser quelqu'un du coude suniti, dregniti koga s komolcem
se fourrer le doigt dans l'œil jusqu'au coude (figuré) pošteno se zmotiti
jouer des coudes preriniti se, delati si pot, pomagati si s komolci, figuré uporabljati komolce
lever, hausser le coude (populaire) popivati; veliko, rad ga piti
il ne se mouche pas du coude (figuré) on ni na glavo padel; on ima dovolj denarja; on je domišljav, zahteven
se serrer, se tenir les coudes (figuré) tesno se stisniti, solidarno si pomagati
travailler coude à coude složno, solidarno delati

cúkati to pull; to tug

cúkati koga za rokav to tug someone by the sleeve
cúkati ga (piti vino) to tipple, to booze

čaj moški spol (-a …) der Tee, -tee (bezgov Holunderblütentee, glogov Weißdorntee, jasminov Jasmintee, kamilični Kamillentee, lipov Lindenblütentee, metin Pfefferminztee, prsni Brusttee, sadni Früchtetee, šipkov Hagebuttentee, zeliščni Kräutertee, žajbljev Salbeitee, za čiščenje krvi Blutreinigungstee, za mehur Blasentee, za žolč Gallentee)
pravi čaj schwarzer Tee
čaj z rumom Tee mit Rum
filtrska vrečka čaja der Teebeutel
čas za čaj die Teestunde
cedilka za čaj das Teesieb
kotliček za čaj der Teekessel
voda za čaj das Teewasser
čaj ob petih der Fünfuhrtee
v barvi čaja teefarben
piti čaj Tee trinken, redno: ein Teetrinker sein

čaj thé moški spol

kitajski čaj thé de Chine
kuhati čaj faire du thé
piti čaj prendre (ali boire) du thé
zdravilni čaj tisane ženski spol, infusion ženski spol
lipov, metin čaj infusion de tilleul, de menthe

čaj samostalnik
1. (pijača; posušena zelišča) ▸ teaPovezane iztočnice: pravi čaj, ruski čaj, zeleni čaj, črni čaj, pljučni čaj, indijski čaj

2. (rastlina) ▸ teacserje
3. (dogodek) ▸ teaKot je bila tradicija, so na popoldanski čaj povabili bližnje sosede. ▸ A hagyomány szerint a délutáni teára meghívták a közeli szomszédokat.
Sopomenke: kava

čáj tea

lipov čáj lime-blossom tea (ali infusion), infusion of lime leaves and lime blossom
fermentiran čáj black tea
kamilični čáj camomile tea
čáj iz poprove mete peppermint tea
malica s čájem (ob petih popoldne) afternoon tea, five-o'clock tea
škatlica za čáj tea-caddy
jedilni obrok s čajem (kot večerja) high tea, meat tea
piti čáj to take tea, to have tea
popiti skodelico čája to have ali to take a cup of tea
kuhati čáj to make tea
skuhati čáj to make the tea

čáj té m

kitajski čaj té de China
močan (lahek) čaj té fuerte (flojo)
lipov čaj té de tila; tila f
prsni čaj tisana f pectoral
zdravilni čaj tisana f; infusión f
cedilo za čaj colador m de té
kuhalnik za čaj hervidor m para té
piti čaj (skodelico čaja) tomar té (una taza de té)

čáša vaso m ; (kelihasta) copa f

čaša vode, za vodo vaso de agua, para agua
čaša piva (malo pivo) un vaso de cerveza
čaša vina una copa de vino
papirnata čaša vaso de papel
piti iz čaše beber en un vaso

čéz sobre; por

čez in čez enteramente, completamente
čez dan durante el día
čez počitnice durante las vacaciones
čez vse más que todo
čez 10 dni en diez días
čez hribe in doline por montes y valles
čez teden dni de hoy en ocho días
čez mero desmedidamente
čez mero piti beber con exceso
čez glavo tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
iti čez most (reko) atravesar un puente (un rio)
iti čez ulico cruzar (ali atravesar) la calle
potovati čez Zagreb pasar por Zagreb

čezmérno excesivamente; demasiado; con exceso

čezmerno kaditi fumar demasiado
čezmerno piti beber con exceso

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

dalle [dal] féminin kamnita, marmorna plošča; kamnit lijak; populaire grlo; populaire nič

dalle funèbre plošča, ki pokriva grob
dalle funéraire, tumulaire nagrobna plošča
avoir la dalle en pente (populaire) rad (ga) piti
se rincer la dalle (populaire) piti
je n' (ali j') entrave que dalle, je n'y comprends que dalle ničesar ne razumem

damnōsus 3, adv. -e (damnum)

1. act. škodljiv, kvaren, poguben: libido, Venus H., canis O. (izgubonosni) pasji met (pri igrah s kockami), damnose bibere H. gospodarja opiti = piti gospodarju na škodo; z dat.: aedificare, res damnosissima etiam divitibus L., amnis, damnosus pecori, damnosior agris O.

2. pass. škoden = ki ima veliko škodo (izgubo), nesrečen: Pl.

3. med. samemu sebi škodujoč, potraten, razsipen: Kom., Suet., Aug.

dans [dɑ̃]

1. (krajevno) v, na; iz, pri

dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
choisir dans quelque chose izbrati iz česa
lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

2. (časovno) v, v teku, med, čez

dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
dans les 15 jours v dveh tednih
dans l'année v enem letu
dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
dans les siècles passés v preteklih stoletjih
dans un moment takoj, v trenutku
on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
dans mon enfance v moji otroški dobi

3. (način):

dans ces circonstances v teh okolnostih
dans un accident v nesreči, v nezgodi
dans l'ensemble v celem
dans le fond v bistvu
dans le but s ciljem, z namenom
agir dans les règles delati po pravilih
répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

4. (približnost) približno:

il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov