Franja

kózji de cabra

kozje meso (mleko) carne f (leche f) de cabra
kozji sir queso m (de leche) de cabra
kozje krzno piel f de cabra
kozje usnje (piel f de) cabritilla f
kozji, -a pastir(ica) cabrero m, -ra f
kozja brada barba del ganado cabrío, (pri človeku) barnas f pl de chivo
ugnati koga v kozji rog (fig) intimidar (ali amedrentar) a alg; fam meter a alg en un puño

kôzji goat's; goatish

kôzja brad(ic)a goatee
kôzji parkeljček botanika honeysuckle
kôzja brada botanika goat's beard
kôzja koža goatskin
kôzje mleko goat's milk
kôzji pastir goatherd
kôzji sir goat cheese
njega ne uženeš v kôzji rog tako lahko (figurativno) he does not scare easily
učiti koga kôzjih molitvic to teach someone a lesson, arhaično to lesson someone, to give someone a piece of one's mind

kravj|i (-a, -e) Kuh- (gnoj der Kuhdung, der Kuhdünger, Kuhmist, hlev der Kuhstall, pastir der Kuhhirt, zvonec die Kuhglocke, koža die Kuhhaut, mleko die Kuhmilch, usnje das Kuhleder)

krávji (of a) cow; cow's; for a cow

krávja kupčija "cow deal", shady transaction between two parties to the detriment of a third
krávji hlev cowshed, cow house
krávje mleko cow's milk
krávje ošpice cowpox
pastir cowherd
krávja pastirica cowgirl
krávje usnje cowhide
krávji zvonec cowbell

krávji (-a -e) adj. di, della vacca, delle vacche; vaccino:
kravja koža pelle di vacca, vacchetta
kravji hlev stalla delle vacche
kravji pastir vaccaro
kravje mleko latte di vacca, vaccino
napraviti kravji požirek bere un lungo sorso
vet. kravje koze vaiolo vaccino, vaccino
bot. kravja trava tlaspi (Thlaspi arvense)
vet. kravje ošpice vaiolo bovino
kravji gnoj buina
kravji hlapec bifolco
kravji zvonec campano, campanaccio, squilla

Melanthius -iī, m (Μελάνϑιος) Melántij

1. Odisejev kozji pastir: O., Hyg., Varr., Aus.

2. grški slikar, Pamfilijev učenec, Apelov sodobnik: Plin., Q.

3. z Rodosa, akademski filozof, Karneadov učenec: Ci.

Menoetes -is, m (Μενοίτης) Menójt,

1. eden od Enejevih tovarišev: V.

2. Arkad(ij)ec, ki ga je ubil Turn(us): V.

3. pastir, ki je izpostavil Ojdipa: Hyg.

Moeris² -is, acc. -im, voc. -i, m Mójris, pastir in čarovnik: V.

Mycōn -ōnis, m (Μύκων) Míkon, pastir: V.

nomadsk|i (-a, -o) nomadenhaft, nomadisierend, nomadisch
nomadski jezdec der Reiternomade
nomadski način življenja der Nomadismus
nomadski pastir der Wanderhirt
Nomaden- (ljudstvo das Nomadenvolk, pleme der Nomadenstamm, življenje das Nomadendasein, Nomadenleben)
živeti nomadsko nomadisieren

ovčar¹ moški spol (-ja …) (pastir) der Schäfer

ovčj|i (-a, -e) Schaf-, Schafs-, Lamm- (gnoj der Schafkot, Schafmist, pastir der Schafhirte, pašnik die Schafweide, sir der Schafskäse, Schafkäse, pečenka der Lammbraten, volna die Schafwolle, Lammwolle, meso das Schaffleisch, mleko die Schafmilch)

ôvčji de mouton, de brebis; ovin

ovčje garje gale ženski spol ovine
ovčja koža peau ženski spol de mouton, toison ženski spol
ovčji kožuh fourrure ženski spol de (peau de) mouton
ovčje meso viande ženski spol de mouton
ovčje pasme races ženski spol množine ovines
ovčji pastir berger moški spol, (literarno, religija) pasteur moški spol
ovčja staja bergerie ženski spol, bercail moški spol, parc moški spol à moutons
ovčje usnje peau ženski spol de mouton, basane ženski spol
ovčja volna laine ženski spol de mouton
volk v ovčji koži (figurativno) le loup qui s'est fait agneau, loup déguisé en agneau (ali sous peau de mouton)

ôvčji (-a -e) adj. di pecora, pecorino; ovino:
ovčje meso, mleko carne, latte di pecora
ovčji sir formaggio pecorino, pecorino
ovčji pastir pecoraio
ovčja staja ovile
vet. ovčje garje rogna della pecora
bibl. volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
bot. ovčje vime poliporo ovino (Albatrellus ovinus)
zool. ovčji zolj estro ovino (Oestrus ovis)
ovčja koža (v knjigoveštvu) bazzana
muz. ovčje črevo (za strune) minigia

Palaemōn -ōnis, acc. -onem in (pesn.) -ona, m (Παλαίμων) Palájmon (Palémon)

1. morski bog, prej Melicerta (gl. Melicerta): Ci., V., O. — Od tod adj. Palaemonius 3 (Παλαιμόνιος) palájmonski, palajmónijski, pesn. = koríntski: Stat., Cl.

2. neki pastir: V.

3. Q. Remmius Palaemon Kvint Remij Palajmon, slovničar za časa Tiberija in Klavdija: Q., Suet.

pāscō -ere, pāvī, pāstum (incoh.; indoev. kor. *pā- hraniti, rediti, pasti; prim. skr. pitú- hrana, jed, gr. πατέομαι, πάσσασϑαι jesti, ἄπαστος brez jedi in pijače, sl. pasem, pastir, pitam, hr. pásti, got. fōdjan = stvnem. fuottan = nem. futtern hraniti, stvnem. fuotar = nem. Futter = ang. food hrana, lat. pānis, pābulum (iz *pā-dhlom), pābulor, pāstor, pāstiō, pāstōrālis, pāstus idr.)

I. „pasti (pasem)“, in sicer

1. (živino) pasti: Varr. idr., sues Ci., greges armentaque O., pingues (prolept.) oves V., pecora pastum (na pašo) propellere L.; occ. rediti živino: Col. idr., bene, male p. Ci., perduelles … vestros campos pascunt Macr. Ci., pasejo živino po vaših njivah, pascendi causā Ci. zaradi živinoreje.

2. (na)krmiti, (na)hraniti, rediti, vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Col., Iuv., Petr., Sen. ph. idr., iumenta satis C., equos V., plures calones atque caballi pascendi H., nos olusculis soles pascere Ci. ep. pitati, fundus pascit erum H. redi svojega gospodarja, quos dives Anagnia pascit V., aliquos rapinis et incendiis et omnibus exitiis publicis p. Ci. vzdrževati, preživljati (koga s čim).

3. metaf.
a) rediti, gojiti, pustiti (puščati) rasti: Plin. idr., convexa polus dum sidera pascet V. (ker so starodavniki mislili, da zvezde redi vodena para), ignes V. ali flammas O. netiti; med.: flamma pascitur V. raste, ignis pascitur per viscera O. žre dalje, se širi, se razširja; p. barbam H. ali crinem V. pusti, da raste(jo), neostriženo (neostrižene) nositi, spes inanes V. ali amorem O. gojiti, ieiunia O. (po)tešiti, (po)miriti, ager pascit filicem H. rodi, p. iugera agri Mart. obdelovati, quos paverat … publicus peculatus L. ki jim je mošnje napolnila kraja, ki jih je obogatila kraja, nummos alienos p. H. pitati (polniti) mošnjičke drugih ljudi (z oderuškimi obrestmi).
b) (na)pasti (se ali si), razveseliti (razveseljevati), naslajati (se ali si): eius cruciatu oculos Ci. oči pasti ob mukah, oculos animumque aliquā re p. Ci., animum picturā inani V. —

II. pesn.

1. = dēpāscere popasti: asperrima (sc. collium) V. vestros campos placide (prav mirno) p. Carmen vetus ap. L.

2. = pāscor pasti se: saltibus in vacuis pascunt (sc. boves) V.

3. metaf. (po)jesti, (po)žreti, použi(va)ti, zauži(va)ti: lente revocatas ruminat herbas atque iterum pasto pascitur ante cibo O. — Od tod med. pāscor, pāscī, pāstus sum

1. pasti se, žreti: Pl., Varr. idr., longum per vallum pascitur agmen V., exire pastum cum tenero grege Ph. ali mula pastum missa H. na pašo, capellae pascentes V., cum pulli non pascerentur Ci. niso hoteli jesti; prim.: non pascentibus in auspicando pullis Suet.; pesn. z acc.: Plin., coluber mala gramina pastus V. ki se hrani s strupenimi zelmi, pascuntur silvas V. se pasejo (mulijo) po gozdovih.

2. hraniti (prehranjevati) se, preživljati se s čim, živeti od česa; z abl.: gramine O., boves pascuntur frondibus V.; metaf.: qui maledicio pascuntur Ci. ki živijo od hudodelstva.

3. metaf. pasti se kje, po čem = veseliti se česa, nad čim, razveseljevati se česa, nad čim, naslajati se nad čim, uživati ob čem: pascere nostro dolore O., qui seditione pascuntur Ci., pasci bibliothecā Fausti Ci., his ego rebus pascor Ci.

pastírček (-čka) m dem. od pastir pastorello

pastiric|a¹ ženski spol (-e …) die Hirtin, ➞ → pastir
gosja pastirica die Gänseliesel, Gänsehirtin
ovčja pastirica die Schäferin

salix -icis, f (prim. stvnem. sal(a)ha = nem. Salweide iva) bot. vrba: CA., PL. FR., VARR., LUCR., COL., PLIN., amnicolae salices O., lenta salix, salices fecundae V., inter salices V. = kot pastir.

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)