Franja

Zadetki iskanja

  • skúšnja examen moški spol , épreuve ženski spol ; expérience ženski spol ; (gledališka) répétition ženski spol

    pismena skušnja examen écrit, épreuve écrite, écrit moški spol
    ustna skušnja examen oral, oral moški spol
    življenjska skušnja expérience de la vie (ali du monde)
    napraviti, izdelati, prestati skušnjo passer (ali réussir à, être reçu à) un examen
    pasti pri skušnji échouer (ali être refusé) à l'examen, familiarno rater l'examen
    iz skušnje par expérience
    iz moje skušnje d'après mon expérience
    skušnja uči da l'expérience enseigne que
    skušnjo si pridobiti acquérir de l'expérience, gagner en expérience
  • skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f

    pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
    (gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
    pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
    napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
    skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
    s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados
  • skušnjáva tentation ženski spol

    spravljati v skušnjavo tenter; induire en tentation
    pasti v skušnjavo céder (ali succomber) à la tentation
    upreti se skušnjavi résister à la tentation
  • skušnjáva tentación f

    spravljati v skušnjavo tentar
    pasti v skušnjavo caer en la tentación
    priti v skušnjavo resistir a la tentación
    zapeljati v skušnjavo inducir en tentación
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • spánje sleep; (mirno) slumber

    v spánju in one's sleep
    kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
    nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
    moteno, prekinjeno spánje broken sleep
    rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
    globoko spánje deep sleep
    prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
    peturno spánje five hours' sleep
    večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
    zimsko spánje winter sleep, hibernation
    pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
    noč brez spánja sleepless night
    spánje pravičnega the sleep of the just
    govoriti v spánju to talk in one's sleep
    hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
    imeti rahlo spánje to be a light sleeper
    imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
    hliniti spánje to pretend to be asleep
    pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
    pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
    planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
    prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
    spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
    spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  • stati1 (stojim) stehen (nasproti gegenüberstehen, okoli herumstehen, umstehen, pod unterstehen, skupaj zusammenstehen, zraven dabeistehen), dastehen
    mirno/nepremično stati stillstehen
    stati in pasti z stehen und fallen mit
    stati kot okamenel wie angewurzelt dastehen
    stati kot štor wie ein Stock dastehen
    stati križem rok tatenlos zusehen
    stati na stehen auf, aufstehen
    stati na glavi auf dem Kopf stehen, [kopfstehen] Kopf stehen
    stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen
    stati na stališču auf dem Standpunkt/Gesichtspunkt stehen
    stati na straži Posten stehen, Wache halten/stehen, schieben
    stati ob cesti ipd: stehen an, v vrsti: (die Straße) säumen
    stati ob strani beiseitestehen, komu (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, mit Rat und Tat beistehen
    stati v ospredju im Vordergrund stehen
    stati v pozoru strammstehen
    stati v špalirju Spalier stehen
    stati v vrsti anstehen, Schlange stehen
    stati zravnano [geradestehen] gerade stehen, strammstehen
    trdno stati fest stehen, figurativno nicht wanken und nicht weichen
    ki stoji postrani schrägstehend
    ki stojijo okoli umstehend
    figurativno lasje (mu) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm) zu Berge
  • stéžka adv.

    1. difficilmente; appena; con difficoltà

    2. di peso:
    stežka pasti na tla cadere di peso a terra
  • stol [ou̯] moški spol (-a …) der Stuhl, der Sessel (kuhinjski Küchenstuhl, lesen Holzstuhl, otroški Kinderstuhl, pleten Korbstuhl, Rohrstuhl, škarjasti Scherenstuhl, vrtljivi Drehstuhl, Drehsessel, vrtni Gartenstuhl, zložljiv Faltstuhl, Klappstuhl, zobozdravniški medicina Behandlungsstuhl)
    električni stol elektrischer Stuhl
    sodni stol Richterstuhl
    … stola Stuhl-, Sessel-
    (naslanjalo die Stuhllehne, Sessellehne, noga das Stuhlbein)
    pasti s stola vom Stuhl fallen
    sedeti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
    sedeti na dveh stolih figurativno zweispännig/zweigleisig fahren
    usesti se med dva stola sich zwischen zwei Stühle setzen
  • strél (-a) m

    1. voj. sparo, colpo; ekst. fuoco:
    strel iz pištole, iz revolverja colpo di pistola, pistolettata, revolverata
    strel iz puške fucilata, colpo di fucile; pog. schioppettata
    strel iz topa cannonata, colpo di cannone
    strel z lokom frecciata
    strel v hrbet, v nogo un colpo, uno sparo alla schiena, alla gamba
    strel ga je oplazil, zadel la pallottola lo colpì di striscio, lo colpì in pieno
    pasti pod streli sovražnika cadere sotto il fuoco nemico

    2. šport. tiro; calcio; cannonata:
    kazenski strel calcio di punizione
    strel v vrata, na gol tiro in porta
    strel z glavo tiro di testa
    strel čez ramo rovesciata
    strel iz kota calcio d'angolo, corner
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. strel v prazno colpo a vuoto
    lov. priti na strel capitare, venire sotto tiro
    lov., voj. milostni strel colpo di grazia
    šport. štartni strel segnale di partenza
  • stréla (-e) f

    1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
    strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
    hiter kot strela veloce come un fulmine
    priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

    2. pren. uomo malvagio, perfido

    3. inter.
    gromska strela! tuoni e fulmini!
    da bi ga strela! gli venisse un colpo!
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
    min. kamena strela cristallo di rocca
    vet. kopitna strela quarto
  • strmoglavo se spuščati - teren: abschüssig sein; letalo ipd.: im Sturzflug fliegen
    strmoglavo pasti herabstürzen
  • sum moški spol (-a …) der Verdacht (tudi pravo) (na auf); (sumničenje) die Verdächtigung; (nezaupanje) der Argwohn; (levičarstva Linksverdacht, na raka Krebsverdacht, na špijonažo Spionageverdacht, umora Mordverdacht)
    vzrok za sum der Verdachtsgrund
    na podlagi suma auf (den) Verdacht tun
    že samo zaradi suma auf den bloßen Verdacht hin
    odstraniti sum den Verdacht ausräumen
    pasti pod sum einem Verdacht unterliegen/unterzogen werden
    razgnati/odpraviti sum den Verdacht zerstreuen
    zbuditi/zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen, verdächtig sein
  • súm sospecha f (za de)

    sum za (po)beg sospecha de huida
    biti na sumu ser sospechoso (de a/c)
    pasti v sum hacerse sospechoso, incurrir en sospecha
    imeti koga na sumu sospechar a alg
    zbuditi sum inspirar sospecha(s), hacerse sospechoso (de), levantar sospecha
    zvrniti, zvaliti sum na koga hacer recaer sospechas sobre alg
  • súženjstvo slavery, slavishness; servitude; bondage; arhaično thraldom

    pasti v súženjstvo to fall into slavery
  • súženjstvo esclavage moški spol , servage moški spol , servitude ženski spol

    odprava suženjstva abolition ženski spol de l'esclavage
    pasti v suženjstvo tomber en esclavage, être réduit en esclavage
  • súženjstvo (-a) n schiavitù, servitù (tudi pren.), cattività:
    pasti v suženjstvo cadere in schiavitù
    pahniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
    otresti se suženjstva liberarsi della, dalla schiavitù
    odprava suženjstva abolizione della schiavitù
    bibl. babilonsko suženjstvo la cattività babilonese
    rel. suženjstvo grehu la schiavitù del peccato
  • súženjstvo esclavitud f ; condición f de esclavo

    pasti v suženjstvo caer en esclavitud
    borba proti suženjstvu lucha f antiesclavista
    odprava, ukinitev suženjstva abolición f de la esclavitud
    nasprotnik suženjstva abolicionista m
  • súžnost slavery; servitude

    pasti v súžnost to fall into slavery