Franja

Zadetki iskanja

  • laying [léiiə] samostalnik
    polaganje; nošenjejaje

    a hen past laying kura, ki ne nosi več jajc
  • léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

    koledarsko léto calendar (ali civil) year
    šolsko léto school year
    akademsko léto academic year
    navadno léto common (365-day) year
    prestopno léto leap year, bissextile year
    tekoče léto the current year
    cerkveno léto church year
    preteklo léto last year
    prihodnje léto next year
    sončno léto solar (ali astronomical) year
    staro léto old year
    Novo léto New Year, New Year's Day
    srečno novo léto! Happy New Year!
    nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
    v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
    enkrat na léto once a year
    v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
    na starega léta dan on New Year's Eve
    v cvetju (svojih) lét in the prime of life
    skozi vse léto odprto open all the year round
    v poznejših létih in after years
    v 70ih létih in the '70s
    v teku léta in the course of the year
    vsako léto every year
    iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
    pol léta six months
    tri četrtine léta nine months
    četrt léta three months
    ob létu within a year
    (skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
    v létu 1910 in (the year) 1910
    v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
    v zadnjih létih of late (ali recent) years
    léto dni trajajoč year-long
    pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
    že mnogo, precéj lét for many years past
    z léti with the years
    v starosti 50 lét at the age of fifty
    po mnogih létih after many years
    že nekaj lét (sém) for some years past
    pred létom dni a year ago
    30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
    za prihodnja léta for years to come
    danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
    konec léta year-end, close of the year
    biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
    biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
    on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
    on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
    10 lét star deček a ten-year-old boy
    mlad za svoja léta young for his years
    v najlepših létih in the prime of life
    ona ne kaže svojih lét she does not look her age
    iti v léta to be getting on in years
    priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
    ona je mojih lét she is my age
    priti iz norih lét to sow one's wild oats
    dobro nositi svoja léta to bear one's age well
    stopiti v novo léto to usher in the New Year
    léta bežijo the years race by
    umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
    bistra je za svoja léta she is clever for her age
    ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
    čez 7 lét vse prav pride every little helps
  • lisíčji of (ali belonging to) a fox; like a fox, fox-like; foxy, fox-coloured

    lisíčja koža fox-skin
    lisíčja past fox-trap, trap for foxes
    lisíčji rep fox-tail, brush
  • march2 [ma:č] samostalnik
    vojska hod, pohod, korakanje, marš
    glasba koračnica
    figurativno napredek, napredovanje, tok (časa)

    glasba dead march posmrtna koračnica
    forced march pospešen marš
    vojska a line (ali route) of march maršruta
    slow (quick, double-quick) march počasen (hiter, zelo hiter) vojaški korak
    to steal (ali gain) a march on s.o. prehiteti koga
    march past mimohod, defile
    on the march na pohodu
    vojska quick march! naprej marš!
    vojska march at ease! z navadnim korakom!
  • march3 [ma:č]

    1. neprehodni glagol
    korakati, stopati, hoditi, marširati
    figurativno napredovati

    2. prehodni glagol
    prekorakati (npr. 10 km); voditi, odvesti

    to march off odkorakati
    to march s.o. off odvesti koga
    to march past s.o. defilirati mimo koga
    time marches on čas gre naprej
  • mȅčka ž
    1. medved: zaigraće mečka i pred tvojom kućom tudi nate bo prišla vrsta; roditi -u s težavo opraviti kakšno delo, nalogo; doći mečki na rupu ujeti se v past
    2. medvedka
    3. ekspr. nerodnež, medved
  • mínski mine-

    mínska past booby trap
    mínsko polje minefield
    mínska zapora mine barrier
    mínski detektor mine detector
    mínsko področje mine zone, mineinfested area
  • miš samostalnik
    1. (žival) ▸ egér
    laboratorijske miši ▸ laboratóriumi egér
    bele miši ▸ fehér egér
    loviti miši ▸ egerészik
    poskusi na miših ▸ egérkísérlet
    strup za miši ▸ egérméreg
    past za miši ▸ egérfogó
    Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ▸ Nem fontos, milyen színű a macska, a fő, hogy egerésszen.
    Povezane iztočnice: gozdna miš, hišna miš, navadna belonoga miš

    2. (del računalniške opreme) ▸ egér
    podloga za miš ▸ egéralátét
    priključek za miš ▸ egércsatlakozó
    računalniška miš ▸ számítógépes egér
    tipkovnica in miš ▸ billentyűzet és egér
    Oblika miške je prirejena tako, da jo lahko držimo kot navadno računalniško miš ali kot daljinski upravljalnik. ▸ Az egér formáját úgy alakították ki, hogy hagyományos számítógépes egérként vagy távirányítóként is kézben tartható.
    WAP-brskalnik naj bi bil precej zmogljivejši in priročnejši od tistega na mobilnem telefonu, saj omogoča delo z mišjo in tipkovnico. ▸ A WAP-böngésző állítólag sokkal nagyobb teljesítményű és könnyebben kezelhető a mobiltelefonosnál, hiszen lehetővé teszi az egérrel és billentyűzettel történő munkát.
    Microsoft je predstavil miš z vgrajenim pomnilnikom. ▸ A Microsoft bemutatta a beépített memóriával rendelkező egeret.
  • míšji mouse (-)

    míšji iztrebek mouse-dung
    míšja luknja mouse-hole
    míšji strup rat poison, arhaično ratsbane
    míšja past mousetrap
  • mréža red f

    cestna (distribucijska, lovska, ribiška, okenska, vohunska, žična) mreža red de carreteras (de distribución, de caza, de pesca, de ventana, de espionaje, de alambre)
    mreža za metulje red(ecilla) f para cazar mariposas
    mreža zoper komarje mosquitero m
    pajkova mreža telaraña f, tela f de araña
    prtljažna mreža (na železnici itd.) redecilla f para el equipaje
    telefonska mreža red telefónica (avtomatska automática)
    loviti z mrežami cazar con redes
    nastaviti mreže tender las redes
    plesti mreže hacer redes
    pasti v mrežo (past) caer en la red
    vreči mrežo echar la red
  • mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

    mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
    na pol mŕtev half-dead
    mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
    bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
    ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
    že davno mŕtev dead and gone
    stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
    mŕtev jezik dead language
    mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
    mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
    mŕtva kopriva dead nettle
    Mrtvo morje the Dead Sea
    mŕtva sezona dead (ali off) season
    mŕtva tišina dead silence
    mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
    mŕtev tir dead-end siding
    mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
    mŕtva veja dead branch
    mŕtva teža dead weight
    mŕtva straža vojska forlorn hope
    mŕtev prostor dead area
    mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
    mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
    kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
    sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
    smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
    stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
    pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
    denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
    biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
    delati se mrtvega to feign death, to sham dead
    pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
    proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
    zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
    zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

    1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

    2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

    3. metaf. bodičaste stvari
    a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
    b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.
  • na on, upon; at; in; up, upward; to; over

    na cesti on the road
    na ulici in the street, ZDA on the street
    na deželi in the country
    na dvorišču in the courtyard
    na desni, na levi on the right, on the left
    na desno, na levo to the right, to the left
    na kredit, na up on credit
    na mojo čast on my honour, honestly
    na primer for instance, for example
    na morju at sea
    na nebu in the sky
    na sliki in the picture
    na soncu in the sun
    na polju in the field
    na travniku in the meadow
    na (živilskem) trgu at the market-place
    na postaji at the station
    na mizi on (ali upon) the table
    na svetu in the world
    na razstavi at the exposition
    na minuto a minute, to the minute
    na mestu (takoj) on the spot, at once
    na moji strani on my side
    na obeh straneh on both sides
    na ta način in this manner
    na najlepši način in the finest manner
    na povelje to order
    na zemljevidu on the map
    na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
    na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
    na moj račun at my expense
    na moje veliko obžalovanje to my deep regret
    na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
    na mojo škodo to my cost
    na temelju on the grounds of, by virtue of
    na mojo sramoto to my disgrace
    na srečo fortunately
    na slepo blindly, at random, gropingly
    na vsak način at any rate, by all means
    na noben način on no account
    na vrat na nos head over heels, headlong
    na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
    na prvi pogled at first sight, at first glance
    na mojo prošnjo at my request
    na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
    na potovanju in travelling
    na stotine by hundreds
    dvakrat na dan twice a day
    X tolarjev na dan X tolars a day
    en četrt na pet a quarter past four
    tri četrt na pet a quarter to five
    na moje stroške at my expense
    vpliv na... influence over (ali on)...
    X SIT na uro X tolars per hour
    biti na lovu to be out hunting
    na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
    biti na obisku pri kom to stay with someone
    biti hud na koga to have a grudge against someone
    biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
    na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
    kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
    jaz sem na vrsti it is my turn
    ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
    slep je na eno oko he is blind in one eye
    hrom je na eno nogo he is lame in one leg
    moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
    igrati na flavto to play the flute
    imeti kaj črno na belem to have something in black and white
    imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
    biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
    iti na pošto to go to the post office
    iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
    osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
    (s)plezati na drevo to climb (up) a tree
    motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
    verjeti komu na besedo to take someone's word for it
    zidati na pesek to build on sand
    želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
    iti na lov to go out hunting
    iti na potovanje to go abroad
  • nastavi|ti1 (-m) nastavljati setzen (an, auf); past: stellen, zanko: (eine Schlinge) legen
    figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
    nastaviti past (jemandem) eine Falle stellen
    nastaviti pištolo na vrat (jemandem) die Pistole auf die Brust setzen
    nastaviti vabo einen Köder auswerfen
    nastaviti zanko Fallstricke/einen Fallstrick legen
    nastaviti roko za denar: die Hand hinhalten/[offenhalten] offen halten
    nastaviti uho das Ohr spitzen
  • nastáviti (dati službo) to appoint, to engage, to employ; (namestiti) to place, to set, to put

    nastáviti past to set a trap, to lay a snare
    nastáviti nov sod to broach (ali to tap) a new cask
    nastáviti ušesa (figurativno) to prick up one's ears
  • nastáviti mettre, placer, poser, présenter, régler, appliquer ; (zaposliti) engager, embaucher quelqu'un; employer , (imenovati) nommer

    nastaviti ceno fixer le prix
    nastaviti past tendre un piège
    nastaviti sod mettre un tonneau en perce
    nastaviti uho prêter l'oreille
    nastaviti nogo komu faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
  • nastáviti (imenovati) nombrar ; (zaposliti) emplear

    nastaviti ceno poner precio
    nastaviti vabo echar cebo (a)
    nastaviti komu nož na grlo poner a alg el puñal al cuello
    nastaviti komu past tender un lazo a alg
    nastaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
    nastaviti ušesa aguzar las orejas
    nastaviti sod espitar, poner la espita
  • odbrenčáti to fly off with a buzzing noise

    krogla je odbrenčala mimo glave the bullet whizzed past his head
    čmrlj je odbrenčal buzzing, the bumblebee flew off
  • odzvoníti to finish ringing; to mark (the end of) something by ringing

    odzvonilo mu je (figurativno) he is past hope, he is done for, it is all over with him