Franja

laying [léiiə] samostalnik
polaganje; nošenjejaje

a hen past laying kura, ki ne nosi več jajc

léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

koledarsko léto calendar (ali civil) year
šolsko léto school year
akademsko léto academic year
navadno léto common (365-day) year
prestopno léto leap year, bissextile year
tekoče léto the current year
cerkveno léto church year
preteklo léto last year
prihodnje léto next year
sončno léto solar (ali astronomical) year
staro léto old year
Novo léto New Year, New Year's Day
srečno novo léto! Happy New Year!
nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
enkrat na léto once a year
v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
na starega léta dan on New Year's Eve
v cvetju (svojih) lét in the prime of life
skozi vse léto odprto open all the year round
v poznejših létih in after years
v 70ih létih in the '70s
v teku léta in the course of the year
vsako léto every year
iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
pol léta six months
tri četrtine léta nine months
četrt léta three months
ob létu within a year
(skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
v létu 1910 in (the year) 1910
v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
v zadnjih létih of late (ali recent) years
léto dni trajajoč year-long
pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
že mnogo, precéj lét for many years past
z léti with the years
v starosti 50 lét at the age of fifty
po mnogih létih after many years
že nekaj lét (sém) for some years past
pred létom dni a year ago
30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
za prihodnja léta for years to come
danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
konec léta year-end, close of the year
biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
10 lét star deček a ten-year-old boy
mlad za svoja léta young for his years
v najlepših létih in the prime of life
ona ne kaže svojih lét she does not look her age
iti v léta to be getting on in years
priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
ona je mojih lét she is my age
priti iz norih lét to sow one's wild oats
dobro nositi svoja léta to bear one's age well
stopiti v novo léto to usher in the New Year
léta bežijo the years race by
umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
bistra je za svoja léta she is clever for her age
ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
čez 7 lét vse prav pride every little helps

lisíčji of (ali belonging to) a fox; like a fox, fox-like; foxy, fox-coloured

lisíčja koža fox-skin
lisíčja past fox-trap, trap for foxes
lisíčji rep fox-tail, brush

march² [ma:č] samostalnik
vojska hod, pohod, korakanje, marš
glasba koračnica
figurativno napredek, napredovanje, tok (časa)

glasba dead march posmrtna koračnica
forced march pospešen marš
vojska a line (ali route) of march maršruta
slow (quick, double-quick) march počasen (hiter, zelo hiter) vojaški korak
to steal (ali gain) a march on s.o. prehiteti koga
march past mimohod, defile
on the march na pohodu
vojska quick march! naprej marš!
vojska march at ease! z navadnim korakom!

march³ [ma:č]

1. neprehodni glagol
korakati, stopati, hoditi, marširati
figurativno napredovati

2. prehodni glagol
prekorakati (npr. 10 km); voditi, odvesti

to march off odkorakati
to march s.o. off odvesti koga
to march past s.o. defilirati mimo koga
time marches on čas gre naprej

mȅčka ž
1. medved: zaigraće mečka i pred tvojom kućom tudi nate bo prišla vrsta; roditi -u s težavo opraviti kakšno delo, nalogo; doći mečki na rupu ujeti se v past
2. medvedka
3. ekspr. nerodnež, medved

mínski mine-

mínska past booby trap
mínsko polje minefield
mínska zapora mine barrier
mínski detektor mine detector
mínsko področje mine zone, mineinfested area

miš samostalnik
1. (žival) ▸ egérNi pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ▸ Nem fontos, milyen színű a macska, a fő, hogy egerésszen.
Povezane iztočnice: gozdna miš, hišna miš, navadna belonoga miš

2. (del računalniške opreme) ▸ egérOblika miške je prirejena tako, da jo lahko držimo kot navadno računalniško miš ali kot daljinski upravljalnik. ▸ Az egér formáját úgy alakították ki, hogy hagyományos számítógépes egérként vagy távirányítóként is kézben tartható.
WAP-brskalnik naj bi bil precej zmogljivejši in priročnejši od tistega na mobilnem telefonu, saj omogoča delo z mišjo in tipkovnico. ▸ A WAP-böngésző állítólag sokkal nagyobb teljesítményű és könnyebben kezelhető a mobiltelefonosnál, hiszen lehetővé teszi az egérrel és billentyűzettel történő munkát.
Microsoft je predstavil miš z vgrajenim pomnilnikom. ▸ A Microsoft bemutatta a beépített memóriával rendelkező egeret.

míšji mouse (-)

míšji iztrebek mouse-dung
míšja luknja mouse-hole
míšji strup rat poison, arhaično ratsbane
míšja past mousetrap

mréža red f

cestna (distribucijska, lovska, ribiška, okenska, vohunska, žična) mreža red de carreteras (de distribución, de caza, de pesca, de ventana, de espionaje, de alambre)
mreža za metulje red(ecilla) f para cazar mariposas
mreža zoper komarje mosquitero m
pajkova mreža telaraña f, tela f de araña
prtljažna mreža (na železnici itd.) redecilla f para el equipaje
telefonska mreža red telefónica (avtomatska automática)
loviti z mrežami cazar con redes
nastaviti mreže tender las redes
plesti mreže hacer redes
pasti v mrežo (past) caer en la red
vreči mrežo echar la red

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks

muōvere^*

A) v. tr. (pres. muōvo)

1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati

3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

4. šah napraviti potezo

B) v. intr.

1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

2. začeti, začenjati; pren. izhajati

C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

3. pren. upreti se

4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

nastavi|ti¹ (-m) nastavljati setzen (an, auf); past: stellen, zanko: (eine Schlinge) legen
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
nastaviti past (jemandem) eine Falle stellen
nastaviti pištolo na vrat (jemandem) die Pistole auf die Brust setzen
nastaviti vabo einen Köder auswerfen
nastaviti zanko Fallstricke/einen Fallstrick legen
nastaviti roko za denar: die Hand hinhalten/[offenhalten] offen halten
nastaviti uho das Ohr spitzen

nastáviti (dati službo) to appoint, to engage, to employ; (namestiti) to place, to set, to put

nastáviti past to set a trap, to lay a snare
nastáviti nov sod to broach (ali to tap) a new cask
nastáviti ušesa (figurativno) to prick up one's ears

nastáviti mettre, placer, poser, présenter, régler, appliquer ; (zaposliti) engager, embaucher quelqu'un; employer , (imenovati) nommer

nastaviti ceno fixer le prix
nastaviti past tendre un piège
nastaviti sod mettre un tonneau en perce
nastaviti uho prêter l'oreille
nastaviti nogo komu faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un

nastáviti (imenovati) nombrar ; (zaposliti) emplear

nastaviti ceno poner precio
nastaviti vabo echar cebo (a)
nastaviti komu nož na grlo poner a alg el puñal al cuello
nastaviti komu past tender un lazo a alg
nastaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
nastaviti ušesa aguzar las orejas
nastaviti sod espitar, poner la espita

odbrenčáti to fly off with a buzzing noise

krogla je odbrenčala mimo glave the bullet whizzed past his head
čmrlj je odbrenčal buzzing, the bumblebee flew off

odzvoníti to finish ringing; to mark (the end of) something by ringing

odzvonilo mu je (figurativno) he is past hope, he is done for, it is all over with him