Franja

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)

òbdanīšte s: dječje obdanište otroški vrtec, dnevno otroško zavetišče

oddel|ek [é] moški spol (-ka …)

1. v trgovini, podjetjih: die Abteilung (delikatesni Feinkostabteilung, devizni Devisenabteilung, galanterijski Galanteriewarenabteilung, Kurzwarenabteilung, glasbeni Schallplattenabteilung, infekcijski medicina Infektionsabteilung, inozemski Auslandsabteilung, izvozni Exportabteilung, kozmetični Kosmetikabteilung, kreditni Kreditabteilung, nabavni Einkaufsabteilung, notranji/domači Inlandsabteilung, pravni Rechtsabteilung, prodajni Vertriebsabteilung, Verkaufsabteilung, reklamni Werbeabteilung, medicina rentgenski Röntgenabteilung, s svežim mesom Frischfleischabteilung, tekstilni Textilabteilung, z zavesami Gardinenabteilung, za odpošiljanje Versandabteilung, živilski Lebensmittelabteilung)

2. medicina die Station (dializni Dialysestation, moški Männerstation, nezgodni Unfallstation za intenzivno nego Intensivstation, Intensivpflegestation, Wachstation, za nego Pflegestation, otroški Kinderstation, porodni Entbindungsstation)

3.
gradbeni oddelek das Bauamt
(mestni Stadtbauamt), die Bauprüfabteilung
kadrovski/personalni oddelek die Personalverwaltung, das Personalwesen, das Personalbüro, die Personalabteilung
oddelek za parke in zelenice das Gartenamt
oddelek za informiranje die Pressestelle, der Pressedienst

4. železnica (kupe) das Abteil, Zugabteil (za kadilce Raucherabteil, za nekadilce Nichtraucherabteil, prvega razreda Erste-Klasse-Abteil, posebni Sonderabteil, potniški Fahrgastabteil)
vagon brez oddelkov der Großraumwagen

5. na fakulteti: der Fachbereich, das Seminar, das Institut

6. vojska das Kommando, die Abteilung
posebni oddelek die Einsatzgruppe
(skupina) der Marschblock
|
medicina glavna sestra oddelka die Stationsschwester
vodja oddelka der Abteilungsleiter

okostnjak samostalnik
1. (okostje) ▸ csontvázŽe dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

2. (presuh človek) ▸ csontvázMnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

3. (skrivnost) ▸ csontváz
Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.

otroška doba ženski spol das Kindesalter
v otroški dobi im Kindesalter

pajác (-a) m

1. pren. pagliaccio, clown; burlone

2. igre pupazzo

3. pren. pejor. marionetta; fantoccio

4. obl. tuta (di lavoro); salopette;
otroški pajac pagliaccetto

pipinna -ae, f = parva mentula (otroški izraz za penis) lulček, pimpek: Drauci Natta sui vorat pipinnam, collatus cui gallus est Priapus Mart.

piškót (-a) m gastr. biscotto:
piškoti biscotteria
janežev piškot biscotto all'anice
žarg. otroški piškoti savoiardi

pogánjati (kolo) to drive; to propel; to push; (živino) to drove; botanika to bud, to thrive, to put forth

pogánjati mladike to sprout
pogánjati, peljati otroški voziček to push a pram
drevesa poganjajo popke in novo listje the trees are putting forth (ali are sprouting) buds and new leaves
pogánjati se za kaj to strive for something

predellino m pomanjš. od ➞ predella stopnička (pri avtu):
fare il predellino napraviti otroški stolček

predpásnik apron

predpásnik otroški pinafore
usnjen predpásnik leather apron
zaščiten s predpásnikom, ki nosi predpásnik aproned

pribor [ô] moški spol (-a …)

1. jedilni: das [Eßbesteck] Essbesteck, Tafelbesteck (otroški Kinderbesteck, potovalni Reisebesteck, za solato Salatbesteck, za sadje Obstbesteck, za trančiranje Tranchierbesteck, ribji Fischbesteck, servirni Vorlegebesteck, iz alpake Alpakabesteck, srebrn Silberbesteck)
škatla za pribor der Besteckkasten
predal za pribor das Besteckfach
vložek za pribor v pomivalnem stroju: der Besteckkorb

2.
medicina kirurški pribor das chirurgische Besteck
zdravniški pribor Ärztebesteck

3.
pribor za pipo za kadilce: das Pfeifenbesteck

4. pripomočki: das Gerät, -gerät, das -zeug (brivski Rasierzeug, pisalni Schreibgerät, Schreibzeug, pletilni Strickzeug, ribiški Angelgerät, risalni Reißzeug, Zeichengerät, umivalni Waschzeug); Sachen množina (fotografski Fotosachen), Utensilien množina (kadilni Rauchutensilien), das Zubehör, das Material (pisarniški Büromaterial)

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.

pud|er moški spol (-ra …) der Puder (otroški Kinderpuder, za obraz Gesichtspuder, za rane Wundpuder, za telo Körperpuder)
tekoči pud die Pudercreme

púder (-dra) m kozm. cipria:
otroški puder borotalco
doza za puder portacipria
tekoči puder fondotinta fluido

puerperium -iī, n (puerpera)

1. poporodna doba, bábine (gen. babin), otroška postelja, porod: Plin., Col., Sen. ph., Gell., puerperis cubare Pl. v otroški postelji biti, locus puerperio Antium fuit T., femina puerperiis (obilica otrok) insignis T.

2. meton. rojenček, rojenec, novorojenček, novorojenec, telesni plod, fetus, otrok: abortu duodecim puerperia egesta Plin., numerus puerperii Gell. število hkrati rojenih otrok.

pulover [ô] moški spol (-ja …) der Pullover, der Pulli (otroški Kinderpulli)

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

sailor [séilə] samostalnik
mornar, pomorščak

a good (bad) sailor oseba, ki dobro (slabo) prenaša vožnjo po morju, ni (je) podvržena morski bolezni
sailor's blessing sleng kletvica
sailor's friend sleng luna
sailor's home dom mornarjev
sailor hat mornarski klobuk, pokrivalo (v otroški in ženski modi)
what kind of a sailor are you? kako prenašate vožnjo po morju?

sanatorij [ó] moški spol (-a …) die Heilstätte (otroški Kinderheilstätte, za pljučne bolezni Lungenheilstätte), die Heilanstalt; po posegih ipd.: das Genesungsheim, die Nachsorgeklinik
zdravljenje v sanatorijju der Sanatoriumsaufenthalt