Franja

razpoložen [ê] (-a, -o)

1. v razpoloženju: gestimmt (slavnostno/sentimentalno festlich/sentimental, za proslavljanje zum Feiern), in der Stimmung (za für)

2. dobre/slabe ipd. volje: gelaunt (veselo froh, bolje besser, dobro/slabo gut/schlecht); (dobro razpoložen) [gutgelaunt] gut gelaunt
slabo razpoložen [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt
biti dobro razpoložen gute Laune haben, bei Laune sein

3. čuteč: gesinnt, eingestellt
biti prijateljsko/sovražno … razpoložen do (jemandem/einer Sache) freundlich/ feindlich gesinnt sein, freundlich/feindlich eingestellt sein zu
-freundlich/-feindlich sein (do tujcev ausländerfreundlich/ausländerfeindlich, do otrok kinderfreundlich/kinderfeindlich …)
razpoložen za kupovanje kauflustig

4. (okajen) weinselig

razvájen spoiled; pampered, coddled

razvájen otrok a spoiled child; (izbirčen) dainty, fastidious

razvajenč|ek moški spol (-ka …) das Hätschelkind, das Muttersöhnchen; (najmlajši otrok) das Nesthäckchen

razžalostíti (-ím)

A) perf. rattristare, affliggere, addolorare, amareggiare

B) razžalostíti se (-ím se) perf. refl. rattristarsi, affliggersi; amareggiarsi:
razžalostiti se nad otroki, zaradi otrok affliggersi per i figli

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

réja fostering, rearing; (živali) breeding

réja otrok, dajanje otrok v réjo fosterage
réja tujih otrok (z dobičkom) baby farming

rod [ó] moški spol (-u; -ovi)

1. der Stamm (pripadnik rodu der Stammesangehörige, pripadnost rodu die Stammeszugehörigkeit); (klan) der Sippe

2. (poreklo) die Abstammung
po rodu gebürtig, der Abstammung nach
Američan nemškega rodu der Deutschamerikaner

3.
človeški rod die Menschenrasse, das Menschengeschlecht
otrok človeškega rodu das Menschenkind

4. (generacija) die Generation
prihodnji rodovi die Nachlebenden, die Nachwelt
izmena rodov der Generationswechsel

5. biologija die Gattung

6.
vojska rod vojske die Truppengattung

7. matematika ploskve: das Geschlecht

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa

rojen [ê] (-a, -o) geboren, ponovno: [wiedergeboren] wieder geboren; po rodu: gebürtig (aus)
po sedmih/osmih mesecih nosečnosti rojen otrok das Siebenmonatskind/Achtmonatskind
figurativno rojen pod srečno zvezdo unter einem günstigen Stern geboren

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

samoizbíren (-rna -o) adj. trg. self-service; ekst. di scelta personale, scelto autonomamente:
samoizbirna dejavnost otrok attività scelta dai bambini

sčasoma prislov
(po določenem času) ▸ idővelOtrok se sčasoma nauči zaspati tudi sam. ▸ A gyermek idővel megtanul egyedül is elaludni.
Kolena so me sicer bolela, a so se sčasoma utrdila. ▸ A térdeim fájtak, de idővel megerősödtek.

sédem (sêdmih) numer.

1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

sedemleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ hétévesStara je komaj tri leta, pa že bere in piše kot sedemletni otrok. ▸ Még csak hároméves, de már úgy ír és olvas, mint egy hétéves.

2. (o trajanju) ▸ hétévesMitterrand je ostal predsednik in zaokrožil svoj drugi sedemletni mandat. ▸ Mitterrand elnök maradt, és kitöltötte második hétéves mandátumát.

sedméro numer. inv. sette:
sedmero vrat sette porte
sedmero otrok sette figli (maschi e femmine)

sekalec samostalnik
1. (sprednji zob) ▸ metszőfogPred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.Okli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.Ko bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.

2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője.

sesa|ti (-m) živalstvo, zoologija saugen; prst, bonbon, liziko: lutschen (am Daumen lutschen); prah: Staub saugen; tehnika saugen, ansaugen
otrok, ki sesa palec der Daumenlutscher

sesáti (-ám) imperf.

1. succhiare; knjiž. suggere; (dojenček) poppare, ciucciare, tettare:
sesati iz stekleničke succhiare dal poppatoio

2. (močno vleči vase) succhiare, tirare:
otrok sesa dudo, palec il bambino succhia la tettarella, il pollice

3. pompare, aspirare:
sesati nafto, vodo pompare il petrolio, l'acqua
sesati zrak aspirare l'aria
sesati prah aspirare la polvere

4. pren. (vsrkavati) succhiare, assorbire:
korenine sesajo vlago le radici assorbono l'umidità
pren. pog. sesati komu kri succhiare il sangue a qcn.

sèsek (-ska) m

1. poppa, mammella:
odstaviti tele od seskov svezzare il vitello
otrok išče materin sesek il bambino cerca il capezzolo materno

2. pog. (dojka) seno

sklanjati glagol
1. (o glavi) ▸ lehajtV globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

2. (o rastlini) ▸ lehajolDrevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragozBi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!