Franja

Gȑče -eta s, mn. Gr̂čad ž mlad Grk, grški otrok

gȕščārče -eta s otrok kot gosji pastir, gosarček

gutter-child [gʌ́təčaild] samostalnik
zapuščen otrok, otrok brezdomec

hag-seed [hǽgsi:d] samostalnik
čarovničino seme, čarovničin otrok

hippie [hípi] samostalnik
ameriško, sleng hipi, "otrok cvetja"

Iāni-gena -ae, m f (Iānus in genere = gīgnere) Janov otrok (sin ali hči): O.

illegitimate² [ilidžítimit] samostalnik
nezakonski otrok

illegittimo

A) agg. nezakonit, nezakonski; nelegitimen:
figlio illegittimo nezakonski otrok

B) m (f -ma) nezakonski otrok

il-līberis (in-līberis) -e (in [priv.] + līberī = gr. ἄπαις) brez otrok: Tert.

īnfantārius 3 (īnfāns) „ki ima opravka z otroki“

1. v dobrem pomenu infantarius prijatelj otrok, ljubitelj otrok, infantaria prijateljica otrok: Mart.

2. v slabem pomenu infantarii žrtvovalci otrok, o kristjanih, ki so jih dolžili, da koljejo in žrtvujejo otroke: Tert.

infante moški spol otrok do 7 let; infant (kraljevi princ)

īnfanti-cīda -ae, m (īnfāns, caedere) morilec otrok, detomorilec: Tert.

īnfantulus -ī, m (demin. k īnfāns) majhen otrok, otročiček: Ap., Hier.

ingénu, e [ɛ̃ženü] adjectif preprost, odkritosrčen, prostodušen, neškodljiv, naiven; masculin, féminin otrok narave; féminin, théâtre naivka

jouer les ingénues igrati naivke
faire l'ingénu delati se naivnega
réponse féminin ingénue naiven odgovor

ìstresak -ska m postržek, zadnji otrok v zakonu

jadníče -eta s, mn. jȁdničād ž nesrečen, ubog otrok, revček

jalìjāš -áša m (t.) dial.
1. postopač, potepuh
2. nevzgojen otrok, brezdomec

jednògočić m enoletni otrok

kàūrče -eta s, mn. kàurčād neverniški otrok

Kinderarbeit, die, delo otrok, otroško delo