-
übel slab; Trick usw.: nizkoten, podel; Geschmack: ogaben, zoprn; (unangenehm) zoprn, neprijeten; zurichten: grdo; Recht üble Nachrede opravljanje; übel schmecken imeti slab okus; übel riechen smrdeti, zaudarjati; übel dran sein biti na slabem, biti v zoprni situaciji; nicht übel Lust haben (zu) imeti ne malo skomin, da bi ...; mir ist übel slabo mi je; mir wird übel slabo mi postaja
-
urejanj|e srednji spol (-a …) das Ordnen, die Ordnung, die Regelung (prometa Verkehrsregelung); zadev: (opravljanje) die Abwicklung; z načrtom: die Planung (prostora die Raumplanung, deželno Landesplanung)
komunalno urejanje zemljišč: die Erschließung
urejanje hudournikov die Wildbachverbauung
urejanje prometa v bližine šole die Schulwegsicherung
postopek urejanja das Ordnungsverfahren
-
uresničevanj|e srednji spol (-a …) (langsame, allmähliche) ➞ → uresničenje; das Verwirklichung; (opravljanje, izvrševanje) die Ausübung
-
vehiculāris -e (vehiculum) k vozníštvu (prevozništvu) sodeč, prevozen, prevozniški: munus vehicularis rei Icti. opravljanje prevozništva (prevozniških storitev), cursus Icti. prevozna pošta, prevoz (prevažanje) pošte.
-
verski obred moški spol religiöser Ritus
kdor se udeležuje verskih obredov der Kirchgänger, der Kirchenbesucher
opravljanje verskih obredov die Religionsübung, Religionsausübung
-
vésten conscientious, (pretirano) scrupulous
véstno opravljanje dolžnosti scrupulous performance of duties
véstno prislov conscientiously, scrupulously, punctiliously, (temeljito) thoroughly
-
žénski de femme, féminin
ženska bolezen maladie ženski spol (ali affection ženski spol) particulière à la femme
žensko delo travail moški spol féminin (ali de femme, des femmes)
žensko gibanje mouvement moški spol féministe, féminisme moški spol
ženska kaprica caprice moški spol de femme
ženska obleka vêtement moški spol de femme, robe ženski spol
žensko opravljanje (čenče) familiarno commérages moški spol množine
ženski samostan couvent moški spol de femmes
ženski spol sexe moški spol féminin, gramatikalno (genre moški spol) féminin moški spol
ženski šport sport féminin
ženska volilna pravica droit moški spol de vote pour la femme
ženska zvijača ruse ženski spol de femme
-
žénski femenino (tudi gram) ; mujeril
ženska bolezen enfermedad f de la mujer
žensko delo trabajo m femenino, obra f femenina
žensko gibanje movimiento m feminista, feminismo m
ženska kaprica capricho m de mujer
ženski čevlji zapatos m pl de señora
ženska obleka vestido m
ženski oddelek (železniški) reservado m de señoras
žensko opravljanje (čenče) fam comadreo m, cotorreo m
ženski samostan convento m de monjas
ženske pravice derechos m pl de la mujer
ženski spol sexo m femenino, gram (género m) femenino
ženski šport deporte m femenino
ženska volilna pravica sufragio m femenino, (derecho m al) voto m de la mujer
ženska zvijača astucia f femenina
po žensko jezditi cabalgas (ali montar) a mujeriegas
-
βασκανία, ἡ 1. obrekovanje, opravljanje, zavist. 2. uroki, začaranje.
-
βλασφημία, ἡ obrekovanje, psovanje, sramotenje, opravljanje; NT bogokletje (-kletstvo), kletvina.
-
διαβολή, ἡ (δια-βάλλω) 1. opravljanje, obrekovanje, obdolžitev, sumničenje; ἐκ διαβολῆς vsled obrekovanja; ἐπὶ διαβολῇ εἰπεῖν da bi me osumili. 2. slab glas, slabo mnenje o kom, sum, sovraštvo.
-
διαιβολίη, ἡ poet. = διαβολή obrekovanje, opravljanje.
-
δύσκλεια, ἡ poet. slab glas, opravljanje, sramota.
-
κακολογία, ἡ, ion. -ίη obrekovanje, opravljanje, psovanje.
-
ὀνείδισμα, ατος, τό, ὀνειδισμός ὁ ὄνειδος ους, τό [Et. nem. Neid] 1. zasramovanje, zaničevanje, ὄνειδος ἔχω zaničujejo me. 2. predmet graje, sramota, madež. 3. sramotenje, graja, obiranje, opravljanje; psovka, oponos, očitek.
-
πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.
-
τριβή, ἡ (τρίβω) trenje, drgnjenje: 1. opravljanje, izvrševanje, opravilo. 2. odlašanje, odlog, obotavljanje, zamuda, prebivanje, trajanje, μὴ τριβάς ἔτι ne obotavljajmo se, nobenega obotavljanja več; τριβὴν ἐνδίδωμι puščam čas za kaj, ἐς τριβὰς ἐλάω zavlačujem. 3. vaja, navada, vajenost, spretnost οἱ ἱππεῖς διὰ τὴν τριβὴν ἱκανοί. 4. zabava, kratek čas.
-
χρηματισμός, ὁ (χρηματίζω) 1. opravljanje državnih poslov, izvrševanje rokodelstva, obrt(nija), zaslužek, vir dohodkov, pridobivanje denarja, dobiček. 2. NT božji odgovor, prorokba.
-
ψιθυρισμός, ὁ podpihovanje, opravljanje, obrekovanje NT.
-
совмещение n združevanje, združitev; (geom.) skladnost, kongruenca;
с. должностей opravljanje več služb hkrati