Franja

tastefulness [téistfulnis] samostalnik
okusnost; dober okus (česa); takt

tasto moški spol žaltav (po)okus

tincture [tíəkčə]

1. samostalnik
poetično barva; barvilo
kemija, medicina tinktura, alkoholni izvleček
figurativno niansa, nadih, zunanja podoba; sled (of česa)
poseben okus, priokus; primes

tincture of iodine jodova tinktura
he has a tincture of English manners ima le površne angleške manire
red tincture kamen modrih

2. prehodni glagol
(rahlo) (po)barvati
figurativno dati videz
figurativno prepojiti, prežeti (with z)

his manners are tinctured with pride njegove manire imajo nadih ošabnosti

tinge [tindž]

1. samostalnik
barva; niansa
figurativno sled, nadih, priokus (of česa)
primes

to have a tinge of red biti rdeče niansiran

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(po)barvati; šatirati; osen(č)iti
figurativno dati (čemu) zunanjo podobo, poseben okus; prežeti (with z)
pobarvati se, dobiti barvo

to be tinged with s.th. imeti nadih (sled, priokus) česa

tȕhnuti -nēm dial. tohneti, imeti okus po tohlobi

turnipy [tə́:nipi] pridevnik
ki ima okus po repi
figurativno majhen in debel, čokat, zavaljen

unpalatable [ʌnpǽlətəbl] pridevnik (-bly prislov)
neprijeten za okus, neprijeten
figurativno neužiten; oduren, odvraten

an unpalatable truth neprijetna resnica

unsavoury [ʌnséivəri] pridevnik
neokusen, neslasten, priskuten, zoprn; neprijeten za okus; odvraten, neprijeten
figurativno spotakljiv, nespodoben

urbānitās -ātis, f (urbānus)

1. mestno življenje, poseb. življenje v Rimu: desideria (desiderium) urbanitatis Ci. ep.

2. meton. mestno, tj. olikano vedenje (obnašanje), prefinjen način življenja, olika, olikanost, omika, omikanost: homo summā urbanitate Ci. ep., litterae (slovstveno znanje) et urbanitas Ci. ep., deponendae tibi sunt urbanitates; rusticus Romanus factus es Ci. ep., addo urbanitatem, quae est virtus Ci. ep.; occ.
a) olikanost, olika, uglajenost, prefinjenost, prefinjen okus, rafiniranost v govorjenju, bodisi v izgovarjanju bodisi v izražanju (naspr. rusticitas): Q., urbanitatis color Ci.
b) olikanost v dovtipu, v šali, olikan (prefinjen) dovtip, olikana (pretanjena) dovtipnost ali šala: Sen. ph. idr., contumelia, si petulantius iactatur, convicium, si facetim, urbanitas nominatur Ci., risus, si aptus est, urbanitatis nomen assequitur Q., urbanitas oratoria, in iocis Q.
c) v negativnem pomenu velikomestni dovtip(i), velemestna dovtipnost: vernaculā utebantur urbanitate T. zganjali so svoje rimske mestne dovtipe.

Victorianism [viktɔ́:riənizəm] samostalnik
viktorijanski okus (stil, duh); nekaj viktorijanskega

vineux, euse [vinö, z] adjectif vinoroden; ki ima okus, vonj po vinu; močan (o vinu), bogat z alkoholom, opojen

vin bien vineux zelo močno vino
pêche féminin vineuse breskev z okusom po vinu
rouge vineux vinsko rdeč
odeur vineuse vonj po vinu

vīnōsitās -ātis, f (vīnōsus) vinski okus: Tert.

vinous [váinəs] pridevnik
vinski, ki ima okus po vinu, podoben vinu; rdeč kot vino; povzročen od vina; ki je pod delovanjem vina
figurativno ki se je napil vina, vinjen, pijan

vinous eloquence po vinu povzročena zgovornost
vinous flavour okus po vinu

virtu [və:tú:] samostalnik
umetniška vrednost; ljubezen do umetnin, do umetnosti; umetniški okus; poznavanje umetnosti ali vrednih starin

article of virtu umetnina, umetniški predmet

vīrus -ī, n (prim. skr. viṣám tekočina, strup, viṣáḥ strupen, gr. ἰός [iz Ƒισός] strup, lit. vaist(r)as zdravilo; prim. tudi skr. vēṣati razliti (razlivati) se, stvnem. wisa = nem. Wiese, lat. viscum)

1. vlečna, židka sluz, glen, sluzasta (sluzava) moča, sluzasta (sluzava) tekočina, sluzast (sluzav) sok; rastlin: ciceris et lini Cal., pastinacae Plin., virus, odoriferis quod Arabum in campis carpsi Stat.; živali: cochlearum Plin.; o živalskem semenu: Plin., lentum destillat ab inguine virus V.; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost).

2. strupena sluz, tekočina, strupeni sok, strup, starejše otròv (kač, rastlin in drugih stvari): Lucr., Plin., Mart. idr., mortiferum Ci. (Arat.), ille malum virus serpentibus addidit atris V., virus echidnae, virus nocens O., volucri ferro tinctile virus inest O., virus (strupena pijača) cognitis ante venenis (strupene primesi) rapidum T.

3. metaf. glen, strup: apud quem evomat virus acerbitatis suae Ci., illud malum virus Sen. ph., virus mentis, linguae Sil., in illas virus habe Mart.

4. zoprn (hud) duh ali vonj, smrad: paludis Col., odoris, animae leonis Plin., odores … suo contractans perdere viro Lucr.

5. oster, slan okus: taetri primordia viri (jezernice), vini Plin.

Opomba: Heterocl. gen. sg. vīrūs: Amm.

Wohlgeschmack, der, prijeten okus

würzen začiniti (tudi figurativ); dajati okus

yeast-bitten [jí:stbitn] pridevnik
ki ima okus po kvasu (o pivu)

zagòrjetina ž (ijek.), zagòretina ž (ek.)
1. duh, okus po zasmojenem, zažganem
2. zažgalina

Zeitgeschmack, der, okus (nekega) časa, okus tiste dobe