Franja

komèšati -ām
I.
1. gibati, nemirno premikati, mešati: komešati rukama: sunčana svetlost komeša vazduh zagrevajući ga; uhvatio bi se katkad za koji njihov izraz, za frazu, za gestu, i tako ih vrtio i komešao u smiješnim kapriolama svojih dosjetaka
2. migati, skomizgati: komešati ramenima
II. komešati se
1. gibati se, nemirno se premikati: u carevoj zemlji počelo se komešati
2. ekspr. motati se okoli česa, koga: oni se komešaju oko drugih cura
3. biti v živahnem vrvenju: predizborno komešanje

Krähenfuß, der, Pflanzenkunde vranja noga, Krahenfüße, pl, gubice okoli oči

lay about neprehodni glagol
mlatiti okoli sebe; energično ukrepati

līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

5. tkanina: licium varii coloris Petr.

6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.

loin-cloth [lɔ́inklɔə] samostalnik
predpasnik okoli bokov (oblačilo)

lunanàut m (lat. luna, gr. nautes) kozmonavt, ki poleti na Luno ali okoli nje

mangonear okoli postopati; v tujih zadevah gospodariti

mȉlć m, mȉlće -eta s (t. mülk, ar.) dial. dvorišče, prostor okoli hiše, prostor, kjer se lahko postavi stavba

mouse² [máuz] neprehodni glagol
loviti miši; stikati okoli

move about neprehodni glagol
često se seliti, vrteti se okoli

nakukúljiti -kùkūljīm zamotati okoli glave oglavnico

neckband [nékbænd] samostalnik
obrobek okoli vratu (srajce)

ob-ambulō -āre -āvī -ātum (ob in ambulāre)

1. nasproti iti (hoditi), iti proti komu, čemu (z dat.): lupus gregibus obambulat V., muris L.

2. hoditi okoli (okrog), obhajati, sprehajati se, kolovratiti, potepati se: noctu ire obambulatum Pl., o. Aetnam O., in herbis O., ante vallum L., gymnasio (dat.) Suet., solus obambulat O. (o zaljubljencu).

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

òpsjek m (ijek.), òpsek m (ek.)
1. ograja okoli vodnjaka
2. leseni okvir okoli groba

opskákati òpskāčēm skakati okoli: da opskačeš žmuljićem ovamo i onamo

opskakívati opskàkujēm skakati okoli: vidje drakona paklenoga gdje opskakuje oko njegove postelje

orbit² [ɔ́:bit]

1. prehodni glagol
obkrožiti (zemljo)

2. neprehodni glagol
krožiti (okoli zemlje)
aeronavtika krožiti okoli letališča pred pristankom

parclose [pá:klouz] samostalnik
železna ograja okoli oltarja (groba)

passim, adv. (passus: pandere) „razprostrto“

1. na daleč in brez reda raztreseno, na daleč (dolgo) in široko, daleč okoli, (o)krog in (o)krog, na vseh straneh, na vse strani, (vse)povsod, vsevprek: Enn. fr., Acc. fr., Pl., Ca., Cat., Lucr., V. Pr., Tib., O., H., L., S., Sis. fr., C., Auct. b. Afr. idr., Numidae p. consederant C., p. carpere, colligere undique Ci., ignis totis se p. dissipavit castris L., fuga fieri p. coepta est L. je postajal vsesplošen; nakazuje smer = na vse strani, v vse smeri: p. fugere C., in vicos p. suos diffugiunt L.

2.
a) brez reda = brez razločka, brez razlike, vsevprek, kupoma, trumoma: scribimus indocti doctique poëmata p. H., glans aluit veteres, et p. semper amarunt Tib., servi cum dominis recumbunt p. Iust., Garamantes matrimoniorum exsortes passim cum feminis degunt Plin., navigia p. amittere T., atomi p. cohaerentes Lact. nenačrtno, v neredu.
b) brez razsodka, brez preudarka, brez premisleka: effundere aliquid Lact.