Franja

snip [snip]

1. samostalnik
rezljanje, striženje s škarjami; odrezek, izrezek, odstrižek, izstrižek
pogovorno krojač
sleng (konjske dirke) zanesljiva informacija
množina škarje za rezanje pločevine

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
striči, rezljati, rezati s škarjami; izrezati kaj (out of iz)
sleng krasti, zmakniti

to snip off (the ends) odrezati, odstriči (konce, kraje)

sotterrare v. tr. (pres. sottērro)

1. zakopati

2. pokopati:
andare a farsi sotterrare pren. biti zanič, slabo se odrezati
sotterrare il Carnevale pren. pokopavati pust

steal^*1 [sti:l]

1. prehodni glagol
krasti, ukrasti, dobiti s krajo; plagirati; skrivaj (na zvit način, neopazno) priti do česa; utihotapiti; skrivaj pogledati, vreči pogled (at na)
prevzeti

2. neprehodni glagol
krasti; prikrasti se, vtihotapiti se (into v)
postopno se razvijati (o čustvih), obvladati (over s.o. koga)

to steal a look at kradoma (skrivaj) vreči pogled na
to steal a march (up) on s.o. prehiteti koga
to steal the show figurativno najbolje se odrezati
a smile stole across her lips smehljaj se ji je prikradel na ustnice
to steal s.o.'s thunder figurativno krasiti se s tujim perjem; prehiteti koga v njegovih načrtih

suyo-a njegov(a), njen(a); Vaš(a)

no es suyo to ni njegovo
un amigo suyo neki njegov prijatelj
de suyo sam od sebe
elegante de suyo prirojene elegance
a cada uno lo suyo čast, komur čast
gastar lo suyo y lo ajeno vse zapraviti ali pognati
hacer suyo prilastiti si
hacer una de las suyas, hacer la suya po svoje narediti, svoje uganjati
no llegar a la suya slabo jo izvoziti, slabo se odrezati
salir(se) con la suya uveljaviti svojo voljo
los suyos njegovi (svojci)

timbale [tɛ̃bal] féminin, musique

1. pavka, bobnica

2. kovinska čaša; kuhinjski módel okrogle oblike

timbale en argent srebrna čaša
décrocher la timbale (familier) doseči pomemben uspeh, najbolje se odrezati

trim² [trim]

1. prehodni glagol
urediti, v red spraviti, namestiti; pripraviti; opremiti; obleči, odeti (with z)
okrasiti, okititi, dekorirati; obšiti, zarobiti, garnirati (obleko, klobuk itd.) (with z)
počesati, ostriči, pristriči (lase, brado) (off, away)
obrezati (nohte); oklestiti, pristriči (drevje, živo mejo); kopuniti (petelina); (pod)netiti, podkuriti (ogenj); prirezati, utrniti (stenj sveče); očistiti (svetilko); obtesati (les)
navtika dobro namestiti (tovor); natovoriti ladjo, kot treba; uravnotežiti ladjo; obrniti jadra proti vetru
vojska nameriti top
pogovorno ukoriti, grajati, ozmerjati; premlatiti, pretepsti; potolči, poraziti
sleng prevarati, ogoljufati, oslepariti

2. neprehodni glagol
figurativno iskati ravnotežje, kolebati, nihati
politika prilagoditi se, najti ali obdržati srednji kurz, lavirati

to trim a Christmas tree okrasiti božično drevo
to trim s.o.'s jacket izprašiti komu hlače, nabiti, našeškati, premlatiti koga
to trim one's sails to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to trim shore figurativno plavati čisto ob obali (ribe)
to trim with the times politika, figurativno voditi oportunistično politiko
to trim away, to trim off prehodni glagol odstriči, odrezati
to trim up prehodni glagol čedno obleči; okrasiti, nališpati

3. pridevnik
v dobrem stanju, v redu, urejen; čist, čeden, negova.n, lep, lepo oblečen; eleganten, koketen; čedne postave; ugoden; spreten

4. prislov
urejeno, čedno, lepó

verschneiden^* Gehölze, Wein: rezati; Tiere: rezati, skopiti; Rum, Getränke: mešati; zu einer Collage: montirati; sich verschneiden narobe zarezati/odrezati

vkràj adv. star. (proč, vstran) via; lontano da:
odrezati vkraj tagliar via
živeti vkraj od mestnega vrveža vivere lontano dal viavai della città

wegkommen^* izgubiti se, biti izgubljen; (verschwinden) izginiti (mach, [daß] dass du wegkommst! Izgini!); wegkommen über etwas premagati kaj, preboleti kaj; wegkommen von Drogen usw.: odtrgati se od; schlecht/gut wegkommen slabo/dobro se odrezati; glimpflich/mit einem Jahr Gefängnis wegkommen odnesti jo razmeroma poceni/z enim letom zapora

well² [wel]

1. prislov
dobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, morda

as well enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudi
well and good dobro; sem zadovoljen
well away daleč, na daleč
as well as prav tako kot, tako ... kot
well into the evening zelo pozno v noč
not very well pač komaj
quite well čisto dobro
well done! dobro storjeno!, odlično!, bravo!
well met! prihajaš kot naročen!
well spoken dobro rečeno
to be well off biti dobro situiran
to be well on in years biti že v letih
to be well out of s.th. imeti kaj srečno za seboj
it is very well possible je popolnoma mogoče
to come off well dobro se odrezati, imeti srečo
to end well dobro se končati
to do well uspevati, prosperirati
to stand well with s.o. biti v dobrih odnosih s kom

2. pridevnik
dober, v dobrem stanju; ugoden
medicina zdrav, pri dobrem zdravju

that's all very well but... vse to je prav in lepo, toda...
things are well with you dobro gre za vas, stvari vam uspevajo
it will be as well for you to know it nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli

3. samostalnik
dobro, blagor, blaginja

I wish him well hočem mu (le) dobro
let well alone! figurativno ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!

4. medmet
no!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?

well! I never! no, kaj takega pa še ne!
well! don't cry! no, no, nikar ne jokaj!
well then? no, in kaj (potem)?

worst² [wə:st] samostalnik
najslabša, najhujša stvar; kar je najslabše ali najhujše

at (ali the) worst v najslabšem primeru
at the (ali their) worst v najslabšem stanju. v posebno neugodnih okoliščinah
the illness is at its worst bolezen je dosegla višek
the worst is soon over najhujše, najhujši trenutek hitro mine
to be prepared for the worst biti pripravljen na najhujše
if the worst comes to the worst ako se zgodi najhujše, v najhujšem primeru
to do one's worst napraviti kar najslabše možno
do your worst! kar napravi to (najslabše, kar moreš)!, napravi, kar hočeš!
to get the worst of it najslabše se odrezati, biti poražen
to see s.o. (s.th.) at his (its) worst videti koga (kaj) z najslabše strani

žíla (dovodnica) vein (tudi rudna); (odvodna) artery; botanika, lista rib, nervure

poln žíl veinous
brez žíl veinless
žíli podoben, kot žíl veinlike
žíla kabla core of a cable
krčna žíla medicina varicose vein
rudna žíla lode, (tanka) thread
vodna žíla thread (ali thin stream) of water
razporeditev žíl venous system, botanika, entomologija venation
glavne trgovske žíle the principal arteries of trade and commerce
prometna žíla arterial road, traffic artery, thoroughfare
glavna prometna žíla main traffic artery
promet po (glavnih) prometnih žílah arterial traffic
pesniška žíla poetic vein
zlata žíla medicina piles pl, haemorrhoids pl
žíla zlatá vein of gold
življenjska žíla (figurativno) lifeline
izkoriščanje rudnih žíl vein-mining
žíla v marmorju, v lesu streak (ali stripe) in marble, in wood
žíla bíje, utriplje the artery beats, pulsates, throbs
potipati žílo to feel someone's pulse
odrezati narodu življenjsko žílo to sever the lifeline of a nation
žíla mu je počila he burst a blood vessel
kri mi je poledenela v žílah my blood froze (ali curdled) (od groze with horror)

κείρω [Et. iz κερjω, kor. (s)qer, odrezati, lat. caro, rnis (prv. pom. kos [mesa]), slov. kora, nem. scheren (stvn. sceran). – Obl. fut. κερῶ, aor. ἔκειρα, pass. pf. κέκαρμαι, inf. κεκάρθαι, aor. ἐκάρην; ep. fut. κερέω, inf. κερέειν, aor. ἔκερσα, κέρσα]. 1. act. a) (od)strižem κόμην τινί, ἐν χρῷ (χροῒ) κεκαρμένος do kože ostrižen; pos. odrežem, (od)sekam, posekam ὕλην, τὸ οὖρος izsekam, odpravim zapreke, μάχης ἐπὶ μήδεα κείρω gl. ἐπικείρω; b) popasem, požrem, pojem, zapravim κτήματα, λήιον, δημόν, ἧπαρ objem, izkljuvam; c) opustošim, pogubim, pobijem γῆν, τέμενος, πολύκερων φόνον. 2. med. ostrižem si lase, dam si ostriči, popasem (opustošim) zase, γένειον brijem se.

пересекать, пересечь preseka(va)ti, prerez(ov)ati;
шоссе пересекает железную дорогу cesta križa železnico;
пересечь дорогу неприятелю odrezati pot sovražniku