Franja

Zadetki iskanja

  • syllabe [silab] féminin zlog

    syllabe initiale, finale začetni, končni zlog
    syllabe ouverte, fermée odprt, zaprt zlog
    mot masculin d'une syllabe enozložna beseda
    vers masculin de dix syllabes stih desetih zlogov, deseterec
    ne pas prononcer une syllabe nobene besede ne reči
  • široko1 [ô] breit, weit
    na široko weitläufig, in aller Breite
    na dolgo in široko des langen und breiten
    na široko govoriti/pisati o: sich verbreiten über
    na široko odpreti oči, usta: aufreißen (na široko odpreti gobec den Rachen weit aufreißen)
    od strahu na široko odprt oči: schreckgeweitet
    poseči bolj na široko ausgreifen, ausholen
    na široko razlagati breittreten
    na široko odpirati usta (ustiti se) eine große Lippe riskieren
  • touring [túəriŋ] pridevnik
    turni, potovalni

    touring car odprt avto s 5 ali 6 sedeži; potovalni avtobus; avto s streho
  • undecided [ʌndisáidid] pridevnik (undecidedly prislov)
    neodločen; nedoločen; dvomljiv; oklevajoč

    to leave a question undecided pustiti problem odprt
  • unstop [ʌnstɔ́p] prehodni glagol
    odmašiti; odvzeti zamašek, odčepiti; odpreti, sprostiti

    unstopped nezaprt, (delno) odprt; neustavljen, neoviran
  • up2 [ʌp] pridevnik
    ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
    pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

    the up coach kočija, ki vozi navkreber
    up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
    up platform peron za vlake v mesto
    up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
    the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
    1 d up povišana (cena) za 1 peni
    up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
    already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
    to be up late dolgo čuti, bedeti
    to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
    he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
    to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
    to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
    to be up against opposition naleteti na odpor
    to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
    to be one up šport biti za točko boljši
    up for pripravljen za
    to be up for election biti na volilni listi
    to be up biti na čelu
    to be up in years biti že v letih
    to be up for examination opravljati (delati) izpit
    to be up for sale biti naprodaj
    to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
    the fire is up ogenj plamti, plapola
    the game is 10 points up igra se do 10 točk
    the game is up igre je konec (tudi figurativno)
    he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
    how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
    the hunt is up lov je odprt
    it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
    his temper is up razburjen je
    the storm is up navtika vihar besni
    Parliament is up parlament je končal zasedanje
    time is up čas je potekel
    there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
    what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
    prices are up cene se dvigajo
    school is up pouk se je končal
    I was up at six bil sem pokonci ob šestih
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • vocal ženski spol samoglasnik

    vocal abierta, cerrada odprt, zaprt samoglasnik
    vocal breve, larga kratek, dolg samoglasnik
    vocal inicial, final začeten, končen samoglasnik
    vocal nasal nosni samoglasnik
    cambio (ali modificación) de la vocal sprememba samoglasnika, preglas, prevoj
  • vokál voyelle ženski spol

    dolg (kratek) vokal voyelle longue (brève)
    odprt (zaprt) vokal voyelle ouverte (fermée)
    začetni (končni) vokal voyelle initiale (finale)
  • vokál vocal f

    odprt (zaprt, dolg, kratek) vokal vocal abierta (cerrada, larga, breve)
    nosni (začetni, končni) vokal vocal f nasal (inicial, final)
  • voyelle [vwajɛl] féminin samoglasnik

    voyelle orale, nasale ustni, nosni samoglasnik
    longue, brève; fermée; ouverte dolg, kratek, zaprt, odprt samoglasnik
  • wagon [vagɔ̃] masculin železniški voz, vagon; familier velik avto; familier velika količina

    wagon à bestiaux živinski vagon
    wagon à bascule, basculent, à culbutage vagon prekucnik
    wagon de marchandises tovorni vagon
    franco sur wagon franko vagon
    wagon à coufoir vagon s hodnikom
    wagon frigorifique, réfrigérant vagon hladilnik
    wagon à ranchers vagon z ročicami
    wagon bar masculin železniški voz z bifejem
    wagon-citerne masculin (vagon) cisterna
    wagon foudre masculin vagonski sod, vagon za prevoz pijač
    wagon-lit masculin spalni vagon
    wagon-restaurant masculin jedilni voz
    wagon-poste masculin poštni voz
    wagon-réservoir masculin (vagon) cisterna
    wagon-salon masculin salonski voz
    wagon tombereau masculin odprt tovorni vagon
    wagon trémie masculin vagon z lijakom
    monter en wagon vstopiti v vagon
    wagon plat ploščat tovorni vagon
    wagon de voyageurs potniški vagon
    wagon à bagages prtljažni vagon
  • wide2 [wáid] prislov
    široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni meri

    wide apart daleč narazen
    wide open na stežaj odprt
    far and wide daleč naokoli; na dolgo in na široko
    the blow went wide udarec je šel mimo
    to go wide zgrešiti cilj
    the ball fell wide of the target žoga je padla daleč od cilja
    to open one's mouth wide (na) široko odpreti usta (zazijati)
    to have one's eyes wide open imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)
    to open one's mouth too wide figurativno biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)
    an answer wide of the mark zelo zmoten odgovor
  • zaprt (-a, -o)

    1. (ne odprt) geschlossen, verschlossen, abgeschlossen; ovratnik: geschlossen (visoko hochgeschlossen); tehnika gedeckt, (v okrovu) gekapselt; (neprehoden) verlegt; (sklenjen) geschlossen; obrat, tovarna: stillgelegt
    v zaprtem položaju in geschlossenem Zustand

    2. (v zaporu) eingesperrt, in Haft, unter [Schloß] Schloss und Riegel

    3. prebavno: medicina verstopft, hartleibig

    4. matematika množica: abgeschlossen
    zaprt interval abgeschlossenes Intervall
    |
    biti zaprt vrata, okno: [zusein] zu sein, geschlossen sein …, v šoli: nachsitzen, v zaporu: einsitzen
    ostati zaprt vrata ipd.: zubleiben
    držati/imeti zaprto geschlossen halten
  • zlòg gramatikalno syllabe ženski spol

    po zlogih par syllabes
    dolg (kratek) zlog syllabe longue (bréve)
    odprt (zaprt) zlog syllabe ouverte (fermée)
    poudarjen (nepoudarjen) zlog syllabe accentuée ali tonique (atone)
    začetni (končni) zlog syllabe initiale (finale)
    korenski zlog syllabe radicale
    delitev na zloge séparation ženski spol des syllabes, division ženski spol syllabique des mots
  • zlòg sílaba f

    po zlogih por sílabas
    poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
    delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
    deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
    govoriti po zlogih silab(e)ar
  • ἄ-ερκτος 2 (εἴργω) neograjen, odprt.
  • ἀ-κάλυπτος 2 ἀ-καλυφής 2 poet. (καλύπτω) nepokrit, odkrit, odprt.
  • ἀ-μῠ́ητος 2 1. (μυέω) ne uveden (neposvečen) v skrivnosti (misterije). 2. (μύω) ne zaprt, ne strnjen, zevajoč, odprt.
  • ἀνα-πετάννῡμι, -νύω [ep. aor. ἀνεπέ-τασσα, imper. ἀμπέτασον, pf. pass. 3 pl. ion. ἀναπεπτέαται] 1. razprostiram, razvijam, razpenjam ἱστία. 2. odpiram πύλας, βλέφαρα; pt. pf. ἀναπεπταμένος odprt πέλαγος, σανίδες; drzen, smel, ὄμματα pogled.