Franja

suprimá suprím vt.

1. odpravljati, odpraviti

2. ukinjati, ukiniti

3. odstraniti, uničiti

suprimir potlačiti, zatreti; odpraviti, odstraniti, ukiniti, prepovedati (izdajo knjige); preiti, zamolčati; izbrisati; izpustiti

suprimir la carne ne (več) jesti mesa
suprimir un impuesto odpraviti davek
suprimido por la censura konfisciran (po cenzuri)

sus-pendō -ere -pendī -pēnsum (sub in pendere)

1. narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi, obesiti (obešati), vesiti; pt. pf. suspēnsus 3 obešen; pogosto = viseč: Cels., Sen. ph., Gell. idr., acinacem Cu., intereas suspensus O.; poseb. v kakem svetišču bogovom na čast obesiti (obešati) posvečen, zaobljubljen dar: arma patri suspendet capta Quirino V., ubi figere dona solebant Laurenti divo et votas suspendere vestes V., suspendere potenti vestimenta maris deo H.; refl.: alii se suspendēre Pl., nisi me suspendo, occìdi Pl., te suspendas cum ero Pl., suspendere se Ci.; s česa? (v sl. na kaj?, okoli česa?, s čim?) z abl.: curru suspendere capita V. obesiti tako, da visijo z voza = obesiti na voz, suspendere arcum umeris, tignis nidum, dona tholo V., rapiam suspensa sacris insignia fanis Tib., suspendere aliquid collo Plin., ranae suspensae pedibus (za noge) Plin., reste suspensus L. viseč ob vrvi, se laqueo suspendere Aug., se suspendit fenestrā (sc. da bi ven gledal) Amm.; pesn.: nec sua credulitas piscem suspenderat hamo O. in ribe ni bila obesila na trnek njena lahkovernost = in riba ni bila obvisela na trnku v svoji lahkovernosti, ni bila lahkoverno popadla trnka (zgrabila za trnek); z gr. acc.: pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto (= qui laevo lacerto sibi suspenderunt loculos tabulamque) H. ki jim z leve rame visijo škatlice in računska deščica; pesn. pren.: suspendit pictā vultum mentemque tabellā H. je uprl oči v (lepe) slike in jim posvetil svoje misli, se je zagledal v slike in se ob njih zamislil, naso suspendere adunco ignotos H. nos vihati nad prostaki = ošabno in prezirljivo gledati na preproste ljudi = excusso (tj. emuncto) populum suspendere naso Pr.; Balatro suspendens omnia naso H. vse zasmehujoč; scis … iustum gemina suspendere lance Pr. pretehtati; s praep. e(x): se de ficu Ci. ali se e ficu Q., columbam mālo ab alto, oscilla ex alta pinu, spicula ex umero V., nodum e collo Plin., funiculum de clavo Amm.; kje? (v sl. včasih tudi kam?) z loc.: caput obnubito, arbori infelici (loc., ne dat.!) reste suspendito Lex ap. Ci., i, caput obnube liberatoris urbis huius, arbore infelici suspende L.; s praep. in: suspendere in carnario Ca., in foribus suspendit aranea casses V., suspendi in oleastro Ci., suspensae in litore vestes Lucr., herba solstitialis … suspensa in collo Plin., in trutina suspendit Homerum Iuv., sacrilegos in furca suspendisse Dig., suspendere sub ramo Plin.

2. metaf.
a) kvišku spraviti (spravljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), (z)višati, povišati (poviševati), vzvišati (vzviševati), narediti (delati) kaj visoko: turris tectum pressionibus suspendere ac tollere C., quibus (sc. tignis) suspenderent eam contignationem C., (sc. tellurem) tenui suspendere sulco V. v plitve brazde (z)orati, razri(va)ti, glebas Col. ali litora vomere Stat. (z)rahljati, vineam in summa terra Col. rahlo zasaditi (zasajati), nemora Sen. ph. na hišnih strehah zasaditi (zasajati), terram Ap. vzdigniti, castraque praeruptis suspendunt ardua saxis Sil. in postavijo tabor (se utaborijo) visoko na … , campus subeunte stagno suspensus Mel. močvirno; occ. podpreti (podpirati), podložiti (podlagati): muro suspenso furculis L., (sc. opus) ita aedificatum, ut suspendi non posset Ci. brez podpore trdno stati, dolia suspendere subiectis lapidibus Col., cum terra levis mediam virgultaque molem suspendant Lucan., insulam incredibili arte Sen. ph., tellus ligneis columnis suspenditur Plin., humilis casa fumoso suspensa tigillo Petr., tu Libycos Indis suspendis dentibus orbes Mart. ti podpiraš (podlagaš) svoje libijske mizne plošče s slonokoščenimi nogami.
b) spraviti (spravljati) kaj v viseče (zibajoče se, lebdeče) stanje, (za)zibati, narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi ali lebdi, narediti (storiti, povzročiti), da kaj plava po zraku, narediti (storiti, povzročiti), da se kaj ziblje v zraku, ohraniti (ohranjati) v visečem (plavajočem, zibajočem se, lebdečem) stanju; v pass. po (v) zraku plavati, po zraku zibati se, v zraku viseti ali lebdeti, nalahko gibati se: Iunonem suspendit Olympo Val. Fl. Junoni je dal plavati po nebu, Junono je pritrdil na nebo, suspendere gressum Sen. ph. ali gradum P. Veg. rahlo (lahno, tiho) stopati, pes summis digitis suspenditur Q. se ziblje na prstih, suspenso gradu ire Ter. = suspenso pede evagari Ph. = suspensos gradus ferre O. = suspensos pedes ponere Sen. rh. = suspensa vestigia ferre Sil. ali levare Ps.-V. (Ciris) po prstih hoditi, vestigium suspensum Plin. iun. netrdno (omahljivo, majavo) stopanje, netrden (omahljiv, majav) korak, suspensis passibus Amm. z lahkimi koraki, rahlo, tiho stopajoč, primos suspensus in artus O. dvignivši se (vzpenši se) na konice prstov, suspendi lectus debet et moveri Cels., Seianus genu vultuque et manibus super Caesarem suspensus T. sklonivši (nagnivši) se, ali: sklonjen (nagnjen) nad cesarja; occ. kako poslopje obokati, (se)zidati v obok, (z)graditi v obok: primus balneola suspendit Ci. ap. Non. — Pren.
a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), prekiniti (prekinjati), ukiniti (ukinjati), preprečiti (preprečevati): fletum, lacrimas O., spiritum Q., dolore per intervalla suspenso Ps.-Q. (Decl.), quasi suspendendus sermo sit Q., fluctiones oculorum suspendere Plin., psyllion … epiphoras suspendit Plin., canon Aegypti, qui suspensus fuerat Vop. dovoz žita, ki je bil zavrt (preprečen), quae (sc. causae morbi) suspendi possunt P. Veg., apparatum saporis arte quadam suspendere Amm.
b) pustiti ali držati koga v negotovosti (dvomu, napetosti), pustiti (puščati) kaj neodločeno (nedognano, nedokončano): medio responso (z dvoumnim odgovorom) rem suspenderunt L., suspenditque animos ficta gravitate rogantes O., animos exspectatione suspenderat Cu., suspendere aliquem exspectatione Plin. iun., senatum Suet., fratris exemplum mentem eius anxiam suspendebat Amm. — Od tod adj. pt. pf. suspēnsus 3

I.

1. dvignjen, vzdignjen, privzdignjen, vzvišen, visok: Roma cenaculis suspensa Ci. visoko v nadstropja zidani Rim, ubi … vasto Cori cum murmure fluctus suspensum in terras portat mare Sil., aura suspensa levisque Lucr. visoka (po drugih: rahla, mirna), saxis suspensam hanc aspice rupem V. ležečo visoko na skalovju, suspensis auribus Pr. z vzdignjenimi = nastavljenimi ušesi, radix suspensa pariter et mersa Plin. iun.

2. viseč, (v vodi, po zraku) plavajoč, (v zraku, v vodi) lebdeč (vozeč se, zibajoč se), leteč, vešajoč se nad čim, nalahko gibajoč se: aquila suspensis demissa leniter alis L. spustivši (spuščajoč) se … na plavajočih perutih (kreljutih), suspensa gravīs aulaea ruinas … fecere H., equi … qui „per undas currūs suspensos rapuisse“ dicuntur Ci., (sc. Camilla) mare per medium fluctu suspensa tumenti ferret iter V., suspensum inter nubila corpus Sil., inde ferebant nubila suspenso celerem temerasse volatu Persea Stat., dentibus suspensis Lucr. blago (ne močno, ne ostro) grizoč, molis suspensis Col., suspensa mola olivam frangito Col., suspensum et nutans machinamentum Amm., suspensa cohors, agmina Cl. leteča, hiteča.

3. zrahljan, rahel: terra Col., suspensissimum pastinatum Col. —

II. metaf.

1. viseč na čem, odvisen od česa, stoječ na čem, temelječ na čem: nec suspensa (sc. omnia) aliorum aut bono casu aut contrario pendēre ex alterius eventis … coguntur Ci., non aliunde pendēre nec extrinsecus aut bene aut male vivendi rationes suspensas habere Ci. ne čislati, da sta blagor in gorje življenja odvisna od zunanjih reči (zunanjih dejavnikov), dubii suspensaeque ex fortuna spei L., animi ex tam levibus momentis fortunae suspensi L., numquam credideris felicem quemquam ex felicitate suspensum Sen. ph.

2. negotov, v negotovosti bivajoč, neodločen, omahujoč, dvomeč, ne zagotovo vedoč, težko (željno) pričakujoč, poln pričakovanja, napet: suspensus incertusque vultus Ci. neodločnost in negotovost kažoč, cum servitiorum animos propter bellum suspensos videret Ci., animus suspensus curis maioribus Ci., suspensior animus Auct. b. Afr., suspensa mens V., nolo suspensam et incertam plebem Romanam obscura spe et caeca exspectatione pendēre Ci., suspensa exspectatio Ci., Cu., illa (sc. turba) exspectatione suspensa Cu., suspensumque exspectatione … rogat Cu., exspectationem hominum … suspensam tenere Plancus in Ci. ep. v negotovosti puščati, ne diutius oratione mea suspensa exspectatio vestra teneatur Ci., suspensum me tenes Ci. ep., suspensum incertumque aliquem dimittere Plin. iun., erecti suspensique in minime gratum spectaculum animos intendunt L. z napeto pozornostjo, napeto, rebus suspensis L. ob negotovosti političnih razmer, v nevarnem položaju, suspensa oratio Q., Tiberio … suspensa semper et obscura verba (sc. erant) T., in suspenso relinquere Plin. iun. v negotovosti (neodločeno, nedognano) pustiti (puščati), in suspenso sit Dig. bodi (ostani) neodločeno; z loc.: tot populos inter spem metumque suspensos animi habetis L. v duhu omahujočih med upom in strahom, suspensus animi mecum ipse cogitationes … agitabam Ap.; z gen.: exspectatio te spei suspensum fatigabit Gell.; z odvisnim vprašanjem: perterriti oppidani, cum, quid ageretur in locis reliquis, essent suspensi Hirt. ker niso zagotovo vedeli. — Adv. v komp. suspēnsius bolj dvomeče, bolj neodločno: Aug.

3. tesnoben, plašen, boječ, zaskrbljen, nemiren, vznemirjen, vznemirljiv: cura Ci. poet. tesnobna, vznemirljiva, timor O., metuque mutuo suspensa erant omnia L., ne suspensi … capesserent proelium Cu. razvneti, razburjeni, meque ad tua limina … multo suspensum numine ducit V. drhtečega od silne groze božje, suspensa nox Plin. iun., manu suspensā laudare Plin. iun. zadržano, udržljivo, previdno, oprezno, suspensus pro homine amicissimo Plin. iun. v skrbeh, Vespasiani nomen suspensi … circumibant T. v zadregi; est suspensum et anxium (z inf.) tesnoben in bridek položaj je, človeka navdaja s tesnobo in strahom.

4. dela oproščen, praznujoč: familia Amm.

sus-tollō -ere (—) (—) (prim. tollō -ere, sus-tulī)

1. (kvišku) dvigniti (dvigati, dvigovati), kvišku vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), pokonci postaviti (postavljati), starejše (v)stromiti: amiculum Pl., torvos sustollit ad aethera vultus O., candidaque intorti sustollant vela rudentes Cat., sustollens signa (= vela) Cat., pondera magna … leni sustollit machina nisu Lucr., columnae Graecae sustolli solent Pl. (?) običajno postavljajo na visoke baze (podstolpja); pren.: qui omnia adversarum rerum onera rigidā cervice sustollat Sen. ph. ki vzame … na svoj močni tilnik (in jih nosi); occ. postaviti (postavljati), (z)graditi, (se)zidati: novum opus in civitate Cod. Th.

2. vzeti (jemati), odvze(ma)ti, ugrabiti (ugrabljati): ab hippodromo erilem nostram filiam Pl.; occ. odpraviti (odpravljati), podreti (podirati): sustolli ab his locis Arn., sustollere censum Lact., has sustollat aedīs totas Pl.

sweep away prehodni glagol
odnesti, odplaviti; izbrisati, odpraviti, uničiti; pomesti, počistiti
neprehodni glagol
razprostirati se

the river swept away the bridge reka je odnesla most
to sweep away slavery odpraviti suženjstvo
revolution has swept away all the old traditions revolucija je pomedla z vsemi starimi tradicijami

tacitare v. tr. (pres. tacito)

1. izplačati, odpraviti (upnika)

2. ekst. potlačiti (škandal)

tōgliere^*

A) v. tr. (pres. tōlgo)

1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje

3. odšteti; odvzeti del

4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

5. pog. kupiti, kupovati

B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

truck¹ [trək]

1. samostalnik
(tudi ameriško) odprt tovorni vagon; tovornjak, kamion; prtijažni voz
mineralogija voziček, hunt; podstavek, šasija

truck trailer prikolica tovornjaka

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
natovoriti; prevažati; odpraviti, odposlati (blago) s kamionom, s tovornim vagonom

turn away prehodni glagol
proč obrniti, odvrniti; odkloniti, odbiti, odpraviti (prosilca); odpustiti (uslužbenca); spoditi (koga)
neprehodni glagol
obrniti se proč od
figurativno zapustiti (koga, kaj); odtujiti se; kreniti po novi poti

to turn away a beggar odgnati berača
we had to turn away hundreds of people na stotine ljudi smo morali odkloniti (odpustiti)
I turned away in disgust z gnusom sem se obrnil proč

ùkinuti -nēm
1. odpraviti: ukinuti zle običaje, zloupotrebu, službeno mjesto
2. razveljaviti: ukinuti zakon, ugovor
3. ekspr. moralno ubiti: ukinuti koga s glasa

uklòniti ùklonīm
I.
1. pospraviti: ukloniti što sa stola
2. odstraniti: ukloniti zapreku s puta
3. odpraviti: ukloniti nepoznatu iz jednadžbe
4. odstaviti: ukloniti koga sa dužnosti
II. ukloniti se
1. odstraniti se
2. umakniti se, izogniti se: ukloniti se kome s puta

vacue-faciō -ere -fēcī -factum, pass. vacue-fīō -fierī -factus sum (ixpt. iz vacuus in facere, fierī)

1. prazniti, izprazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), v pass. prazniti, izprazniti (izpraznjevati) se, sprazniti (spraznjevati) se: Scyrum vacuefecit N. je izpraznil, je preselil prebivalstvo, „je razljudil“, morte … uxoris novis nuptiis (dat.) domum vacuefecisti Ci., alicui locum in cenā vacuefacere Macr. narediti komu prostor, umakniti se komu, adventu tuo subsellia vacuefacta sunt Ci., possessiones vacuefactae N. zapuščena, brez gospodarja; vacuefacere aliquid aliquā re vzeti čemu kaj, vzeti (izdreti, potegniti, izvleči) kaj iz česa, oprostiti kaj česa, rešiti kaj česa: fasces securibus Val. Max., venas inediā Macr., aliquem totis praecordiis Ap., turpi sentina exercitus vacuefactus Val. Max.

2. metaf. narediti (delati) kaj nepotrebno, odpraviti (odpravljati): circumcisiones Lact.

Opomba: Pass. soobl. vacēfit Lucr.

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

zàpratiti -īm
1. poslati, odpraviti: zapratiti koga u grad
2. obrniti jadra proti vetru: zapratiti jedra

ви́рядити -джу док., obléči obléčem dov., odpráviti |koga na pot| -im dov.

відпра́вити -влю док., odposláti -póšljem dov., odpráviti -im dov.

вытравлять, вытравить odpravljati, odpraviti, odstranjevati, odstraniti; uničiti; vrez(ov)ati;
в. луг travnik popasti;
в. бородавку bradavico izžigati (z jedko tekočino);
в. всех зайцев zajce iztrebiti;
в. ребёнка plod odpraviti, splaviti

налаживать, наладить popravljati, popraviti; prilagajati, prilagoditi; urejati, urediti, spraviti v red; uglašati, uglasiti; odpraviti;
н. работу organizirati delo;
наладить своё začeti staro pesem;
н. контакт stike vzpostaviti;