Franja

māgnitūdō -inis, f (māgnus) velikost, in sicer

I.

1. prostorska velikost: Plin., Ap., Iust., Suet. idr., mundi, regionum, maris Ci., fluminis, fluctuum C., corporis L. ali corporum C., voluminis N., signa (božanski kipi) ingentis magnitudinis L., immani magnitudine simulacra C.; occ.: m. itineris C. dolžina, aquarum L. ali subita fluminis m. Ci. velika višina voda (reke), visoka gladina, visok nivo, naraslost.

2. številčna velikost, število, števil(č)nost, velika množina, velika množica, obilica, velika vsota: Amm., copiarum N., pecuniae Ci., N., aeris alieni Ci., S., Suet., causarum, fructuum, quaestūs Ci.

3. dinamična velikost, sila, silovitost, moč, jakost: virium N., Iust., frigorum Ci., hiemis, procellarum Amm., vocis Corn. obseg.

4. časovna dolžina: dierum ac noctium magnitudines Plin. —

II. metaf.

1. velikost = pomen(ljivost), pomembnost, imenitnost, tehtnost: beneficii, belli, rei Ci., rerum gestarum N.; od tod occ. visoka stopnja, visok položaj (v družbi), vzvišenost, dostojanstvo, čast, mogočnost, veljavnost, ugled(nost): Plin., Suet., Amm., imperatoria T., rei publicae S., Alexandri, Cyri Iust.; kot naslov visokost: m. tua Cass., Cod. I.

2. velikost = moč(nost), silnost, sila: amoris, odii, periculi, iniuriae Ci., supplicii C., Ci. ali poenae Ci. ostrost, animi Ci. idr. velikodušnost, velikosrčnost, blagosrčnost, consilii Ci. velika (globoka) razumnost, ingenii Ci. duševna (duhovna) moč, vzvišenost.

mēnsūra -ae, f (mētīrī)

1. merjenje, meritev: mensuram alicuius rei facere O. ali inire Col. ali agere, agitare Plin., mensuras agere Plin. iun. meriti kaj, certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. po vodni uri (klepsidri), quidquid sub aurium mensuram cadit Ci. „kar koli izmerijo ušesa“ = kar koli se pove na uho.

2. mera (dolžina, velikost, debelina idr.): robori O. obseg, cubiti Suet. dolžina lakta (lakti), posterior m. O. dolžina zadnjih nog, alicui mensuram bibendi dare O. predpis(ov)ati (komu), koliko časa sme piti, mensurae verborum Q. za izgovarjanje besed potrebni čas, časovna mera, dolžina, kvantiteta, neque mensuras itinerum noverunt C. niso poznali poti (razdalj); metaf. velikost, kakovost, značaj: tanti mensuram nominis imples O. zadoščaš velikosti svojega imena, mensura ficti crescit O., m. legati S. dostojnost, discentis Q.; (v slikarstvu) prava mera, pravo (so)razmerje: Plin.

3. meton. mera = merilo: ad mensuram pondusque respondere Sen. ph., maiore mensurā reddere Ci., ita ut singulis seni modii tritici darentur, qui modus mensurae medimnus Athenis appellatur N. vrsta merila, neko merilo; metaf.: m. iuris Lucan. merilo prava.

mirnodobn|i, mirnodobsk|i [ô] (-a, -o) zu Friedenszeiten; friedensmäßig; Friedens- ( vojskaarmada das Friedensheer, obseg der Friedensstand, vojska sestava der Friedensbestand)

o s neskl. enaindvajseta črka latinične abecede, osemnajsta cirilske ter sedemnajsta glagolske azbuke; malo o, veliko O, v geometriji kratica za obseg (o), v kemiji O simbol za kisik (oxygenium), o. kratica za prislov okoli (o. 10 kg) in o. (otac Andrija) za oče

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

pas⁵ moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija die Taille, die Gurtellinie, die Mitte
ozek pas Wespentaille
poudariti pas pri obleki: taillieren
šport udarec pod pas der Tiefschlag, ein Schlag unter die Gürtellinie (tudi figurativno)
nad pasom oberhalb der Gürtellinie
s poudarjenim pasom obleka: taillenbetont
segajoč: do pasu taillenkurz, bis zur Taillenhöhe
obseg pasu die Taillenweite
okoli pasu um die Mitte
v višini pasu in Taillenhöhe

pás ceinture ženski spol , courroie ženski spol ; (vojaški) ceinturon moški spol ; bandage moški spol , sangle ženski spol ; (stas) taille ženski spol ; geografija zone ženski spol

pas obzidja zone de murailles
držalni pas courroie de protection
gasilski pas ceinturon à crochet
kilni pas bandage (ali ceinture) herniaire
krepostni pas ceinture de chasteté
mejni, primorski pas zone frontière, littorale
mrzli in ledeni, polarni, tropski, vroči, zmerni pas zone froide et glaciale, polaire, tropicale, torride, tempérée
naramni pas (padalski) sangle d'épaule
navezni pas (pri padalu) ceinture d'attache
obmejni pas zone frontière (ali frontalière), frontière ženski spol
ortopedski pas ceinture de soutien (ali orthopédique)
plavalni, rešilni, varnostni pas ceinture de natation, de sauvetage, de sûreté
prepovedan pas zone interdite
zeleni pas zone (ali bande ženski spol) de verdure, ceinture (ali zone) verte
obseg čez pas tour moški spol de taille
klanjati se komu do pasu saluer quelqu'un très bas
obdati s pasom ceinturer
objeti okrog pasu prendre par la taille
zadrgniti si pas (familiarno) se serrer (ali se mettre) la ceinture

pateō -ēre -uī (prim. gr. πετάννυμι, πατάνη skleda (iz *πετάνα, od tod lat. patina))

1. odprt biti (naspr. clausum, obseratum esse): Pl., T., Plin. iun. idr., patent fores Ter., O., portae, valvae Ci., patentes ianuae, portae L., nares semper patent Ci., patebant plagae L. rane so zevale, ne fugae quidem patebat locus L., portus patet praedonibus Ci., cuncta maria terraeque patebant S.; pren.: patet isti ianua leto V.; occ. razprostirati se, raztezati se, (daleč) segati: Iust., Plin., Eutr. idr., patet pelagus V., Tuscorum opes late … patuere L., fines Helvetiorum … in longitudinem milia passuum CCXXXX, in latitudinem CLXXX patebant C., huius Hercyniae silvae, quae supra demonstrata est, latitudo novem dierum iter expedito patet C.; metaf.: late patere daleč segati, daleč (zelo) razširjen biti, širom(a) se razpasti, vsevprek se širiti (razširjati), imeti velik (širok) obseg, imeti široko veljavo, imeti široko (širno) področje (torišče): ista ars late patet et ad multos pertinet Ci., latius patuit sceleris contagio Ci., hoc praeceptum patet latius Ci., in quo vitio latissime patet avaritia Ci.

2. odprt biti = dostopen, pristopen, dosegljiv, prehoden biti: semitae patuerunt C., e fossā in cubiculum patet iter L., aditus patuit Ci., patet via nuntiis Ci., quibus curia patet Ci., virginitas mea patet Phoebo O.

3. metaf.
a) na voljo (na razpolago) biti komu, svoboden (prost) biti za koga: nihil obsessis praeter deditionem patebat Cu. obleganci niso imeli na voljo ničesar, razen predaje, honores patent alicui Ci., patuit quibusdam fuga L., patet aditus ad aliquem N., p. reditus in amicitiam C., omnibus haec ad visendum patebant cotidie Ci., omnibus … vestrum auxilium aequum est patere L.
b) izpostavljen biti: fortunae impetibus Cu., periculis, ictibus tuis Sen. ph., morbis Cels., patens vulneri equus V., p. in arma V.
c) (raz)viden, očiten, jasen, znan biti: Pl., S., H. idr., nomen in adversariis patet Ci. se najde, ecquidnam in tabulis patet lucelli expensum Cat., causae patuere O., fingi putatis, quae patent? Ci., nulla tum patebat, nulla erat cognita coniuratio Ci., vera patuit dea V. se je izkazala kot prava boginja, se je pokazala pravo boginjo, ut procedente libro patebit Q. kot bo razvidno v nadaljevanju knjige; impers. z ACI očitno biti, jasno biti: T., Plin. idr., cum pateat id aeternum esse Ci. — Od tod adj. pt. pr. patēns -entis, adv. patenter: Cass., Plin. Val., Front., komp. patentius: Ci.

1. odprt, prost, prehoden, dostopen: via patens, patentior L., campi S., Cu., vallis usque ad mare patens Cu., vallis patentior quam cetera L., loca patentia L., patentiora C., patentissima Suet., patens caelum Ci. golo (milo) nebo, čisto ozračje; subst.: perpatentia … vadebant L. vrzeli, ex patenti utrimque (iz širnega prostora, ki ga je zavzemalo ob obeh straneh) coactum in angustias mare L.

2. daleč se razprostirajoč, širen, širok: pelagus V., Aegaeum H., dolium quam patentissimi oris Col.

3. metaf.
a) svoboden, nemoten, neoviran: pinguis amor nimiumque patens in taedia nobis vertitur et, stomacho dulcis ut esca, nocet O.
b) odprt čemu, za kaj = dostopen čemu: domus patens atque adeo exposita cupiditati et voluptatibus (naspr. domus clausa pudori et sanctimoniae) Ci.
c) očiten, jasen: causa O.

permissible [pəmísibl] pridevnik (permissibly prislov)
dopusten, dovoljen

ekonomija permissible expenses stroški z morebitnim popustom
tehnično permissible deviation (ali variation) obseg tolerance

poitrine [pwatrin] féminin prsi

maladie féminin; fluxion féminin de poitrine pljučna bolezen, pljučnica
tour masculin de poitrine obseg prsi
avoir de la poitrine imeti razvite prsi
se frapper la poitrine tolči se po prsih
voix féminin de poitrine globok glas

polovíčen (-čna -o) adj. mezzo (tudi pren.), metà; semi-:
polovična cena metà prezzo
polovični delovnik part time angl.
polovične mere mezze misure
šport. polovična etapa semitappa
polovična oprostitev semiesonero
jur. polovična prostost semilibertà
mat. polovična vsota semisomma
šport. žarg. polovični izkupiček parità, risultato di parità
mat. polovični obseg semiperimetro

poménski (-a -o) adj. lingv. del significato; semantico:
pomenski obseg area semantica

poslovánje (-a) n gestione (degli affari), andamento degli affari; esercizio; giro; amministrazione; operazione; management angl.:
denarno, materialno poslovanje esercizio finanziario, materiale
stroški poslovanja spese d'esercizio
uspešno poslovanje gestione redditizia
obseg poslovanja giro d'affari

prodúkcija production, producing, output; (količina) yield, output

glasbena javna prodúkcija public performance, recital
izpad prodúkcije falling off (ali drop) in production
prodúkcija na tekočem traku assembly line production
vrhunska prodúkcija peak production
obseg prodúkcije volume of production
nazadovanje prodúkcije falling production, drop in production
povečanje prodúkcije increase in production
razširjenje prodúkcije expansion of production
omejitev prodúkcije output restriction, curtailing of production, (umetna, po delavcih, pasivna rezistenca) go-slow, narečno ca'canny

prodúkcija producción f

prevelika produkcija exceso m de producción
izpad (povečanje) produkcije pérdida f (aumento m) de producción
omejitev (zastoj, obseg, načrtovanje) produkcije restricción f (paralización f, volumen m, planeo m) de la producción
indeks produkcije índice m de producción
nivo, raven produkcije nivel m de la producción
prepoved produkcije prohibición f de producir
nazadovanje produkcije disminución f (ali retroceso m) de la producción

proizvodnj|a [ó] ženski spol (-e …) die Produktion; industrijskega blaga: die Herstellung, die Fertigung, avstrijsko tudi: die Erzeugung; kmetijskih proizvodov, energije: die Erzeugung; pijač: die Bereitung (piva Bierbereitung, vina Weinbereitung); (čezmerna Überproduktion, dnevna Tagesproduktion, industrijska Industrieproduktion, lastna Selbsterzeugung, licenčna Gestattungsproduktion, Lizenzerzeugung, Erzeugung nach Lizenz, linijska Linienfertigung, množična Massenproduktion, Massenfertigung, na tekočem traku Fließfertigung, serijska Reihenherstellung, Reihenfertigung, Serienproduktion, Serienfertigung, svetovna Welterzeugung, vezana Kuppelproduktion, energije Energieerzeugung, presežkov [Überschußproduktion] Überschussproduktion, stekla Glasherstellung, usnja Lederherstellung, za trg Marktproduktion, za znanega kupca Kundenproduktion, živali Tierproduktion, živil Nahrungsmittelproduktion)
proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
datum proizvodnje das Erzeugungsdatum, Herstellungsdatum
dežela proizvodnje das Herstellungsland
izpad proizvodnje der Produktionsausfall, Leistungsausfall
kontrola proizvodnje die Produktionskontrolle
mesto proizvodnje der Industriestandort
načrtovanje proizvodnje die Produktionsplanung
obseg proizvodnje das Produktionsvolumen
povečanje proizvodnje die Produktionssteigerung
vodenje/vodstvo proizvodnje die Produktionsleitung
vodja proizvodnje der Produktionsleiter

proizvódnja producción f

indeks (izpad, kapaciteta, povečanje) proizvodnje índice m (pérdida f, capacidad f, aumento m) de (la) producción
nazadovanje (omejitev, zmanjšanje, obseg, stanje, načrtovanje) proizvodnje retroceso m (restricción f, disminución f, volumen m, nivel m, planeo m) de la producción
prepoved proizvodnje prohibición f de producir
vodja proizvodnje jefe m de producción

promet¹ [è] moški spol (-a …) s prometnimi sredstvi: der Verkehr; das Verkehrswesen; količina vozil: das Verkehrsaufkommen; (avtomobilski Autoverkehr, Kraftverkehr, božični Weihnachtsverkehr, cestni Straßenverkehr, na daljavo Fernverkehr, enosmerni Einbahnverkehr, Richtungsverkehr, hitri Schnellverkehr, individualni Individualverkehr, izmenični Wechselverkehr, iz nasprotne smeri Gegenverkehr, kolesarski Fahrradverkehr, kombinirani cestno-železniški Straße-Schiene-Verkehr, kontejnerski Behälterverkehr, kopenski Landverkehr, krajevni Ortsverkehr, Nahverkehr, krožni Kreisverkehr, Rundverkehr, letalski Luftverkehr, letalski tovorni Luftfrachtverkehr, linijski Linienverkehr, lokalni Nahverkehr, Ortsverkehr, Lokalverkehr, lokalni hitri Nahschnellverkehr, mestni Stadtverkehr, nedeljski Sonntagsverkehr, notranji Binnenverkehr, oprtni Huckepackverkehr, parniški Dampferverkehr, pešcev Fußgängerverkehr, počitniški Urlauberverkehr, poklicni Geschäftsverkehr, potniški Fahrgastverkehr, Reiseverkehr, Personenverkehr, povečan zaradi praznika Feiertagsverkehr, pretovarjalni Umschlagverkehr, primestni Vorortverkehr, Nahverkehr, po desni Rechtsverkehr, po levi Linksverkehr, po tirih Schienenverkehr, z vozili Fahrverkehr, Fahrzeugverkehr, z vprežnimi vozovi Fuhrwerkerverkehr, Gespannverkehr, tovorni Güterverkehr, Frachtverkehr, trajektni Fährbetrieb, tranzitni Durchgangsverkehr, Transitverkehr, velikonočni Osterverkehr, vlakovni Zugsverkehr, zbirni Sammelverkehr, zračni Flugverkehr, železniški Eisenbahnverkehr, Bahnverkehr, Zugverkehr)
javni promet öffentliche Beförderung, der Verkehrsbetrieb
javni potniški promet öffentlicher Personalverkehr
mali obmejni promet kleiner Grenzverkehr
obmejni/mejni promet Grenzverkehr
oviran promet die Verkehrsbehinderung
tekoč promet die Flüssigkeit des Verkehrs
minister za promet der Verkehrsminister
ministrstvo za promet das Verkehrsministerium
… prometa Verkehrs-
(gostota die Verkehrsdichte, nadzorovanje die Verkehrskontrolle, obseg das Verkehrsaufkommen, ogrožanje die Verkehrsgefährdung, ogrožanje cestnega Straßenverkehrsgefährdung, oviranje die Verkehrsbehinderung, die Verkehrsbeeinträchtigung, speljava Verkehrsführung, štetje Verkehrszählung, tek/potek Verkehrsablauf, tok [Verkehrsfluß] Verkehrsfluss, ureditev Verkehrsregelung, urejanje Verkehrsregelung, žrtev das Verkehrsopfer, smrtna der Verkehrstote)
z malo prometa verkehrsschwach, verkehrsarm
z veliko prometa verkehrsstark
z reduciranim prometom verkehrsberuhigt
prilagojen prometu verkehrsgerecht
udeleženec v prometu der Verkehrsteilnehmer
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (StVO)
zastoj v prometu die Verkehrsstauung, der Verkehrsstau
brez prometa dan v tednu, ulica: autofrei
urejanje prometa v bližini šole die Schulwegsicherung
vzeti iz prometa avtobus, vagon: außer Dienst stellen

pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
prsni žep suknjiča taschino della giacca
prsni obseg circonferenza del torace
prsni koš cassa toracica, torace
prsni bradavici capezzoli
anat. prsna votlina cavità toracica
anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
anat. prsna mrena pleura
zool. prsna plavut pinna pettorale
anat. prsna vretenca vertebre toraciche
prsni čaj tisana contro la tosse
gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
prsno dihanje respirazione coi polmoni
prsno padalo paracadute pettorale
šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana

prsi¹ ženski spol množina

1. anatomija, živalstvo, zoologija die Brust
… prsi Brust-
(obseg die Brustweite, der Brustumfang)
širina prsi die Brustbreite (za širino prsi um Brustbreite)
segajoč do prsi brusthoch
v višini prsi in Brusthöhe
v prsih/okoli prsi in der Brustgegend
težave v prsih medicina Brustbeschwerden množina
tiščanje v prsih medicina die Brustbeklemmung
imeti slabe prsi (pljuča) schwach auf der Brust sein
izviti se iz prsi vzdih: sich aus der Brust ringen

2. kos mesa: die Brust (telečje Kalbsbrust)