Franja

окапывать, окопать okopa(va)ti, z okopom obda(ja)ti;

chausser [šose] verbe transitif obuti, obuvati (quelqu'un koga); izdelovati obutev (quelqu'un za koga)

se chausser obuti se, obuti čevlje ali nogavice
ce cordonnier chausse bien ta čevljar izdeluje dobro obutev
ce soulier chausse bien ta čevelj se dobro obuva, se lepo prilega
chausser du 40 nositi čevlje št. 40
ces sandales chaussent large te sandale so preširoke
je suis chaussé trop juste čevlji so mi pretesni, me tiščé
être bien, mal chaussé biti dobro, slabo obut
cela me chausse (familier) to mi je prav
chausser un arbre obdati drevo z zemljo
chausser ses lunettes natakniti si očala na nos
(familier) voiture féminin bien chaussée avto z dobro pnevmatiko
il n'est pas facile à chausser (figuré) njega je težko zadovoljiti
s'enfuir un pied chaussé et l'autre nu na vrat na nos zbežati
les cordonniers sont les plus mal chaussés (figuré) kovačeva kobila je vedno bosa; često ljudje nimajo stvari, ki bi jih zelo lahkó imeli
se chausser d'une opinion trdovratno vztrajati pri svojem mnenju

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

eingekapselt obdan z ovojnico, eingekapselt werden obdati se z

járek ditch; dike, dyke

obdan z járkom (grad, trdnjava) moated
grajski, trdnjavski járek moat
obcestni járek gutter, zastarelo kennel
strelski járek trench
namakalni járek irrigation ditch
prvi, sprednji strelski járek firetrench
kopati járke to dig ditches, trenches
vkopati se v strelske járke to dig oneself in, to trench
vkopan v strelskih járkih entrenched
zateči se v (zasesti) strelske járke to man the trenches
obdati trdnjavo z járkom to moat

nasip moški spol (-a …)

1. (nasutje) die Aufschüttung, Anschüttung, der Auftrag, zemeljski: Erdauftrag
zid z nasipom hinterfüllte Mauer

2.
gramozni nasip das Schotterbett

3. zaščitni: der Wall, zemeljski: Erdwall
protihrupni nasip der Lärmschutzwall
varovalni nasip Schutzwall

4.
geografija morenski nasip der Moränenwall

5. obrežni/obalni: der Deich
nasip za visoko vodo Hochwasserdeich, Flutdeich
brežina nasipa die Deichböschung
porušenje nasipa der Dammbruch, Deichbruch
obdati z nasipi vodo: eindeichen

6. zajezitveni: der Damm
odklonski/preusmerjevalni nasip der Ablenkdamm
zastružni nasip der Triebschneedamm
vrh nasipa die Dammkrone
porušenje nasipa der Dammbruch

7. cestni, železniški: der Damm
cestni nasip der Straßendamm
železniški nasip Eisenbahndamm, Bahndamm

8.
pristaniški nasip die Landungsbrücke

nímb(us) nimbe moški spol , auréole ženski spol (tudi figurativno) , prestige moški spol

izgubiti nimb(us) perdre son auréole (ali prestige)
obdati z nimbusom entourer (ali parer) d'une auréole, auréoler

obdaja|ti (-m) obdati umgeben (se sich) (tudi figurativno); (obkrožati) einfassen, einschließen; (zamejevati) umschließen, umgrenzen, einfrieden, einfriedigen

obdájati (-am) | obdáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. cingere, circondare; coronare:
srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

2. rivestire, coprire:
oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
obdati stole s prevleko rivestire i sedili

3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

4. colmare (di):
obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori

objeti [é] (objamem) objemati

1. umarmen, in die Arme schließen
objeti koga okoli vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
(oprijeti) umschließen (trdno/trdo fest)

2. drevesno deblo, pas, s pogledom ipd.: umfassen, z roko: umspannen

3. (obdati) umgeben

4. (prevzeti) spanec: überwältigen, groza: sich bemächtigen

obkroži|ti [ó] (-m) obkrožati

1. umkreisen, peš, z avtom: umrunden; astronomija umlaufen

2. (obkoliti) einkreisen

3. (obdati) umgeben, radovedneži: umringen, množica stavbo: umdrängen

ograj|a ženski spol (-e …)

1. na stopniščih, mostovih, visokih mestih: das Geländer (mostna Brückengeländer, stopniščna Treppengeländer, Stiegengeländer, varovalna Schutzgeländer, vrvna Seilgeländer)
stebriček v ograji der Geländerpfosten

2. (plot) der Zaun (gradbiščna Bauzaun, lesena Holzzaun, lovska Wildzaun, iz desk Bretterzaun, pletena žična Maschendrahtzaun, protihrupna Lärmschutzzaun, snežna Fangzaun, vrtna Gartenzaun, za zaščito pred snegom Schneezaun, žična Drahtzaun)

3. iz kolov, palisad: das Staket

4. odbojna na cesti: die Leitplanke, Planke

5. (zagraditev, ograda) die Einfriedigung, Einfriedung, Einzäunung

6. (zidana ograja) die Mauer, Einfassungsmauer; (zidec, balustrada) die Brüstung

7. pomorstvo die Reling
|
obdati z ograjo umgittern, umzäunen
obdan z ograjo umzäunt, geländert

oklép armure ženski spol , harnais moški spol , cuirasse ženski spol , cuirassement moški spol ; (jeklen) blindage moški spol ; zoologija carapace ženski spol

obdati (zavarovati) z oklepom cuirasser, blinder, armer d'une cuirasse

oklèp cuirass; zgodovina harness; (suit of) armour; (verižna srajca) (coat of) mail

obleči oklèp to buckle on one's armour
obdati z oklèpom to armour

oklèp arnés m ; coraza f ; (ladijski) coraza f ; blindaje m

luskinast oklep loriga f
obdati z oklepom acorazar, blindar
oklepna srajca cota f (de mallas)

oklepna plošča ženski spol die Panzerplatte
obdati z oklepnimi ploščami panzern

okop [ò] moški spol (-a …) der Wall, Ringwall, die Schanze, das Schanzwerk, die Wallanlage; das Bollwerk
obdati se z okopi sich verschanzen (tudi figurativno)

opkòliti òpkolīm (se) obkoliti (se): opkolili smo neprijateljsku patrolu; opkoliti se stražom obdati se s stražo

pás ceinture ženski spol , courroie ženski spol ; (vojaški) ceinturon moški spol ; bandage moški spol , sangle ženski spol ; (stas) taille ženski spol ; geografija zone ženski spol

pas obzidja zone de murailles
držalni pas courroie de protection
gasilski pas ceinturon à crochet
kilni pas bandage (ali ceinture) herniaire
krepostni pas ceinture de chasteté
mejni, primorski pas zone frontière, littorale
mrzli in ledeni, polarni, tropski, vroči, zmerni pas zone froide et glaciale, polaire, tropicale, torride, tempérée
naramni pas (padalski) sangle d'épaule
navezni pas (pri padalu) ceinture d'attache
obmejni pas zone frontière (ali frontalière), frontière ženski spol
ortopedski pas ceinture de soutien (ali orthopédique)
plavalni, rešilni, varnostni pas ceinture de natation, de sauvetage, de sûreté
prepovedan pas zone interdite
zeleni pas zone (ali bande ženski spol) de verdure, ceinture (ali zone) verte
obseg čez pas tour moški spol de taille
klanjati se komu do pasu saluer quelqu'un très bas
obdati s pasom ceinturer
objeti okrog pasu prendre par la taille
zadrgniti si pas (familiarno) se serrer (ali se mettre) la ceinture

plašč samostalnik
1. (oblačilo) ▸ kabát, palástPrevidno si je slekla plašč in ga naravnala na obešalnik. ▸ Óvatosan levette és a fogasra igazította a kabátját.
Delajo v belih delovnih plaščih. ▸ Fehér munkaköpenyben dolgoznak.
Povezane iztočnice: dežni plašč

2. (prekrivna plast) ▸ köpenyMilo ima visoko pH vrednost, ki načenja zaščitni kislinski plašč na koži. ▸ A szappan magas pH-értékkel rendelkezik, amely kikezdi a bőr savköpenyét.Korito tenko premažemo z raztopljenim kravjekom, tako se bo hitreje obdalo s plaščem iz alg in mahu. ▸ Vékonyan kenje be a vályút feloldott tehéntrágyával, hogy gyorsabban bevonja az alga- és moharéteg.Peč obdaja jeklen plašč. ▸ A kemencét acélköpeny borítja.
Povezane iztočnice: zaščitni plašč, fasadni plašč, varovalni plašč

3. (pri kolesu) ▸ abroncsČe je plašč gume izrabljen, ga zamenjajte. ▸ Ha a gumiabroncs kopott, cserélje le.
Ko sedemo na kolo, se smeta plašča le malo podati. ▸ Amikor felülünk a kerékpárra, az abroncsoknak csak egy kicsit szabad ellaposodniuk.
Vsem svetujem, da preverijo zračnice in plašče ter zavorni in pogonski mehanizem. ▸ Mindenkinek azt tanácsolom, hogy ellenőrizze a belsőket és a gumiabroncsokat, valamint a fékeket és a meghajtásokat.
Povezane iztočnice: avtomobilski plašč

4. geometrija (ploskev) ▸ palástPravokotnik, ki ima stranici dolgi 18 cm in 8 cm, je plašč valja. ▸ A 18 és 8 cm hosszú oldalú négyszög a henger palástja.
5. (o krinki) ▸ lepelLe nekajkrat na leto mirni in tihi Norvežani odvržejo plašč severnjaške zadržanosti. ▸ A nyugodt és csendes norvégok évente csak néhányszor dobják le magukról az északi visszafogottság leplét.Jasno je, da se vsa manipulacija okrog orožja skriva pod plaščem embarga. ▸ Világos, hogy a teljes fegyvermanipuláció az embargó leple alatt rejtőzik.
Izvor Majev je še vedno odet v plašč skrivnosti. ▸ A maják eredetét még mindig a titok leple lengi be.
Izvajali so narodno politiko pod plaščem ideologije liberalizma in razsvetljenstva. ▸ A nemzetpolitikát a liberalizmus és a felvilágosodás leple alatt alakították ki.

6. (o zavetju) ▸ lepelNeznani cenzor je še vedno varno zavit v plašč anonimnosti. ▸ Az ismeretlen cenzor még mindig a névtelenség leple mögött rejtőzik.Lahko se zavijete v dušeč plašč samopomilovanja. ▸ Az önsajnálat fojtogató köpenyébe burkolózhat.
Že naše babice so vedele, da ima noč svojo moč, in so določene stvari najraje počele pod plaščem noči. ▸ Már nagyanyáink is tudták, hogy az éjszakának hatalma van, és voltak bizonyos dolgok, amelyeket a legszívesebben az éjszaka leple alatt tettek.
Pomlad je razgrnila svoj mehki zeleni plašč čez hribe in doline. ▸ A tavasz felfedte lágy zöld leplét a dombokon és a völgyekben.

7. geologija (plast v notranjosti planeta) ▸ földköpeny
Plašč sega do globine okoli 2900 km in predstavlja največji del Zemlje. ▸ A földköpeny közel 2.900 kilométeres mélységig nyúlik, és a Föld legnagyobb részét teszi ki.
Povezane iztočnice: Zemljin plašč

8. zoologija (pri mehkužcih) ▸ köpeny, redőzet
Glavonožcem sem meril dolžino plašča, ribam pa celotno telesno dolžino. ▸ A fejlábúak esetében a köpenyhosszt, míg a halak esetében a teljes testhosszt mértem.
Vsakič, ko polž prileze iz hišice, se obe gubi plašča raztegneta in pokrijeta vso hišico. ▸ Ahányszor a csiga kibújik a házából, a köpeny két redője úgy nyúlik meg, hogy az egész házat befedi.