Franja

but⁵ [bʌt] škotsko

1. pridevnik
zunanji

2. samostalnik
zunanja soba, kuhinja

but and ben zunanji in notranji deli stanovanja, vsa hiša

comezón ženski spol srbenje; mik, poželenje; skrivna želja

comezón del saber žeja po znanju
comezón interna notranji nemir
sentir la comezón de imeti (nepremagljivo) poželenje po

cvet¹ [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)

1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
oblika cveta die Blütenform
cevasti cvet Röhrenblüte
jezičasti cvet Zungenblüte
lijasti cvet Trichterblüte
nepravi cvet Scheinblüte
notranji cvet Scheibenblüte
ustnati cvet Lippenblüte
vrčasti cvet Krugblüte
vrstnati cvet gefüllte Blüte
zunanji cvet Strahlblüte
zvezdasti cvet Sternblüte
ženski cvet Fruchtblüte
agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
biti v cvetu in Blüte stehen
za zelenjavo: iti v cvet schossen
figurativno v cvetu let in der Jugendblüte

2.
tehnika železov cvet die Eisenblüte
kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
čreslov cvet die Lohblüte
agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm

cylinder [sílində] samostalnik
geometrija valj, cilinder

cylinder bore notranji premer valja

čút (-a) m

1. anat. senso:
pet čutov: vid, sluh, voh, okus in tip i cinque sensi: vista, udito, olfatto, gusto e tatto

2. (pravi občutek) senso; istinto:
estetski čut senso estetico
etični čut senso etico
notranji čut senso interiore
čut za lepoto senso del bello
čut za pravičnost senso di giustizia
ženski čut istinto femminile
šesti čut sesto senso, intuito

dissimilis -e, adv. dissimiliter nepodoben, neenak, druge vrste, drugačen, različen; abs.: naturae dissimiles Ci., dissimillimi motus Ci., dissimilis lingua S., dispares (sc. magnitudine) ac dissimiles (sc. formā) gladii L., oppidum haud dissimiliter situm S.; z abl. limitationis: labor voluptasque dissimillima naturā Ci. po svojem bistvu popolnoma različna staleža, dissimilis moribus S.; z dat.: nihil tam dissimile quam Cotta Sulpicio Ci., erat huic iudicio longe dissimilis illa contentio Ci., fide patri dissimillimus Vell., heu, quam dissimilis exitus initiis adest Sen. rh., haud dissimiliter navibus L. prav tako kakor ladje; z gen. (o notranji, duševni različnosti): fuit tum sui dissimilis Ci., sui dissimilior videbatur fieri cotidie Ci., cives tui dissimillimi Ci., lex legis dissimillima Ci., mei dissimiles N., Scetani dissimilis sis H., si qui dissimiles eorum essent Cu.; s praep.: duo fuerant per idem tempus dissimiles inter se Ci., qui sunt inter se dissimiles et aliorum Ci., cum inter vos in dicendo dissimilimi sitis Ci., dissimiles longe inter se variique colores Lucr.; non dissimilis ab eo Lact., Flacci epistularum libri titulo tantum dissimiles a sermonum (sc. libris) sunt Porph.; ret.: aetate et formā haud dissimili in dominum erat T. proti gospodu (= v primeri z gospodom) = gospodu je bil precej podoben; z atque (ac), quam, et: quod non est dissimile atque ire in Solonium Ci. ep. je toliko kakor iti na … , etsi erat non dissimile atque Alexandriae genus aedificiorum Auct. b. Alx., nec dissimilis Caesaris fuit Vell., dissimilis est militum causa et tua Ci.; s tam … quam: quid est tam dissimile quam Demosthenes et Lysias Ci.

duševnost [é] ženski spol (-i …) die Psyche, das Gemüt; die Seele; der Geist; (notranji svet) die Innenwelt

endoparazit samostalnik
biologija (organizem) ▸ endoparazita
Sopomenke: notranji zajedavec

Evropski gospodarski prostor stalna zveza
ekonomija (območje proste trgovine) ▸ Európai Gazdasági Térség
Informacijski sistem za notranji trg (IMI) je omrežje, ki na podlagi informacijske tehnologije povezuje javne organe v Evropskem gospodarskem prostoru. ▸ A belső piaci információs rendszer (IMI) az Európai Gazdasági Térség hatóságait összekötő informatikai hálózat.
Sopomenke: Evropsko gospodarsko območje

gíb (-a) m movimento, moto; corsa:
nagel, sunkovit gib movimento brusco
nagonski gib moto istintivo
pren. notranji gibi moti interiori
strojn. gib bata corsa dello stantuffo
delovni gib moto di lavoro
mrtvi gib corsa morta

glas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
živalski glas der Tierlaut, der Ruf

2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
obseg glasu glasba der Stimmumfang
izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
nadomestitev glasu die Lautsubstitution
sprememba glasu die Lautveränderung
glas ljudstva figurativno die Volksstimme
notranji glas/glas vesti innere Stimme
glas srca die Stimme des Herzens
glas vesti die Stimme des Gewissens

3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
posvetovalni glas beratende Stimme
vzdržani glas die Stimmenthaltung
oddaja glasu po pošti die Briefwahl
…glasu/glasov Stimmen-
(štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
lov na glasove der Stimmenfang

4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

5.
figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
biti brez glasu keine Stimme haben
dati glas pes: Laut geben
imeti močan glas gut bei Stimme sein
izgubiti glas die Stimme verlieren
na ves glas aus vollem Halse, lauthals
kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
peti na ves glas (ein Lied) schmettern
v en glas wie aus einem Munde

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

gléženj (-žnja) m anat. malleolo:
notranji, zunanji gleženj malleolo interno, esterno
pren. ne segati komu niti do gležnjev non esser degno di lustrare le scarpe a qcn.

gred|elj [é] moški spol (-lja …)

1. tehnika der Pflugbaum, der Grindel
streme gredlja der Stellbogen

2. pomorstvo der Kiel; das Schwert
notranji gredelj der Innenkiel
jadrnica s podaljšanim gredljem das Kielboot

gynaecēum -ēī ali gynaecīum -īī, n (gr. γυναικεῖον)

1. pri Grkih notranji del hiše, kjer so stanovale ženske, žensko stanovanje: PL., TER., syngrapha ... facta in gynaecio est CI.

2. v Rimu za časa cesarjev
a) cesarsko ženišče (= harem): LACT.
b) cesarska predilnica in tkalnica, kjer so ženske predle in tkale: VEG., COD. TH., COD. I.

inside² [insáid] prislov
znotraj, noter

pogovorno inside of an hour v teku ene ure, v manj kot uri
inside arm notranji vzvod čolna

interier samostalnik
(notranjost prostora) ▸ enteriőrOsnovno vodilo pri oblikovanju interierja je bila funkcionalnost prostora in elementov v njem. ▸ kontrastivno zanimivo A belsőépítészeti kialakítás vezérfonala a helyiség és a benne lévő elemek funkcionalitása volt.

interni pomnilnik stalna zveza
računalništvo (vrsta pomnilnika) ▸ belső memória
Sopomenke: notranji pomnilnik

jedilni pribor stalna zveza
(za prehranjevanje) ▸ evőeszköz Jedilni pribor uporabljamo od zunanje strani proti notranji. ▸ Az evőeszközöket kívülről befelé haladva használjuk.

jez¹ [é] (-u, -ova, -ovi) vzdolžni nasip ob vodah: der Deich; vzdolžni ali prečni nasip, pri dolinskih pregradah: der Damm, das Stauwerk, der Staudamm; prečna pregrada v reki: das Wehr; -deich, -damm, -wehr (glavni Hauptdeich, hrbtni Rückstaudeich, loputni Klappenwehr, Klappwehr, notranji Schlafdeich, prepadni Überfallwehr, segmentni Segmentwehr, srednji Binnendeich, strešni Dachwehr, temeljni Grundwehr, valjasti Walzenwehr, zagatni Fangdamm, zapornični Schützenwehr)
vrh jezu die Deichkrone
prebitje/porušenje jezu der Deichbruch
gradnja jezov der Deichbau
jez je popustil es kam zu einem Deichbruch
figurativno tiha voda jezove dere stille Wasser sind/gründen tief