Franja

nerf [nɛr] masculin živec; familier kita, tetiva; figuré glavni dejavnik, duša

nerfs pluriel de bronze železni živci
un paquet de nerfs (figuré) zelo živčna oseba
attaque féminin de nerfs živčni napad
nerf de bœuf bikovka, žilavka
nerf de la guerre (figuré) denar
guerre de nerfs živčna vojna
avoir du nerf biti močan, energičen
avoir ses nerfs biti živčen, nervozen
avoir les nerfs tendus biti v živčni napetosti
avoir les nerfs en pelote biti zelo razdražljiv
il a les nerfs à toute épreuve živci ga nikoli ne izdajo, ima železne živce
il a les nerfs ébranlés ima razrvane živce

nesreč|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Unglück; das Unheil, das [Mißgeschick] Missgeschick; če kaj spodleti: das Malheur, der Unglücksfall
sreča v nesreči Glück im Unglück
kup nesreče ein Häufchen Unglück
drveti v nesrečo in sein Unglück rennen
ki prinaša nesrečo unglückbringend
na nesrečo unglücklicherweise, unseligerweise, fatalerweise
ki napoveduje nesrečo [unheilverkündend] Unheil verkündend
po nesreči figurativno zufälligerweise
priti v nesrečo zu Schaden kommen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen/bringen
utapljati nesrečo v alkoholu sein Heil im Alkohol suchen
nesreča nikoli ne pride sama ein Unglück/Übel kommt selten allein
nesreča nikoli ne počiva das kann einem alle Tage passieren

nesréča misfortune, bad luck, ill-fortune; calamity, adversity, reverse; (nezgoda) accident, disaster, misadventure, mischief

na nesréčo, k nesréči unfortunately, unluckily, by an unhappy accident
po nesréči by accident, accidentally
smrt po nesréči death by misadventure
smrtna nesréča accidental death, fatal accident
na mojo nesréčo unfortunately for me
prometna nesréča traffic accident
v sreči ali v nesréči in weal and woe
on je prava nesréča za svojo družino he is the bane of his family's life
nesréča je hotela, da je izgubil stavo as ill luck would have it, he lost his bet
pripetila se mu je nesréča he has had a misfortune
da bi bila nesréča še večja... to make matters worse..., to cap it all...
to ti bo prineslo nesréčo that will bring you bad luck
pripetila se nam je prometna nesréča we (have) met with an accident
sam riniti v nesréčo to make a rod for one's own back
nesréča me povsod zasleduje I'm always dogged by ill luck
nesréča redko sama pride misfortunes rarely come singly
nesréča nikoli sama ne pride misfortunes never come singly, troubles never come singly, it never rains but it pours
vsaka nesréča je za koga sreča it's an ill wind that blows nobody good
nobena nesréča ne traja večno every cloud has a silver lining
ne kličimo nesréče! (figurativno) touch wood!

nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto

nevìdīš -íša m kar se ne vidi: dobićeš od -a ničesar ne boš dobil, o -u nikoli; na -u nema krivice če krivca ne ujamejo, tudi ni krivde

nevoščljívost (-i) f invidia:
to govori iz same nevoščljivosti dice così per pura invidia
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre tutto il mondo l'avrebbe
nevoščljivost nikoli ne miruje tutto finisce fuorché l'invidia

ni

1. ist nicht ➞ → biti; v nikalnih stavkih z drugo nikalnico: ist (nihče/nič/nikjer ni … niemand/ nichts/nirgends ist …)

2.
ni, ni bilo koga, česa: (ne obstoji/ni obstajal) (jemand/etwas) gibt/gab es nicht (še ni gibt es noch nicht; ni več gibt es nicht mehr; sploh/nikoli ni bilo hat es überhaupt nicht/nie gegeben)
ne bo: es wird nie geben; prireditve ni bilo/ ne bo: (die Veranstaltung) hat nicht stattgefunden/wird nicht stattfinden; ki/razen: es gibt keinen/keine X, (der/die/außer)

3.
ni, ni bilo koga: (ni (bil) navzoč) njega/nje/strica Petra … ni (bilo) tu/v dvorani/v Trstu/doma (er/sie/Onkel Peter) ist/war nicht hier/im Saal/in Triest/zuhause
njih/sester/ njiju ni (bilo) sie/die Schwestern/sie beide sind/ waren nicht (da/zuhause …) (koga) še ni/ni več (jemand) ist noch nicht/nicht mehr da

4. koga: (ni prišel) strica (še) ni (der Onkel) ist (noch) nicht gekommen; strica ne bo (der Onkel) wird nicht kommen

5.
ni govora! kommt nicht in Frage!
ni primere! kein Vergleich!
| ➞ → treba

níč nothing; not anything; nought; not a thing; arhaično, pesniško naught, ZDA nought

čisto níč nothing at all
prav níč, popolnoma níč nothing at all; nothing whatever
níč razen nothing but
níč več nothing more, no more, nothing further
za níč for nothing
za níč na svetu not for the world; not for love or money; not for anything
níč in zopet níč nothing-repeat-nothing, absolutely nothing
níč drugega nothing else
níč novega nothing new
níč takega nothing of the kind, none of that
níč koliko (= mnogo) very much, very many
toliko kot níč, skoraj níč next to nothing
za prazen níč for no reason
vse ali níč all or nothing, neck or nothing
meni níč, tebi níč quite coolly, bold as brass
níč manj kot... no less than, anything but...
prav níč slabši kot... no whit inferior to...
níč boljšega od no better than..., nothing like as good as...
to ti ni níč mar! none of your business!
to še ni níč that is nothing
to ni níč zame that is no use for me, that won't do for me
to ni níč vredno that is worthless
on ni níč boljši he isn't any better
iz tega ni bilo níč nothing came of it, it came to nothing
níč novega ni v časopisu there is nothing new in the paper
iz tebe ne bo nikoli níč you will never be anything, you are a worthless fellow (ali pogovorno a dead loss)
nisi prav níč prekmalu you are none too soon
če ni níč drugega! if that's all there is to it!
rezultat je 2 níč (2:0) šport the score is two nil
to ni níč v primeri s tem, kar sem nekoč videl that is nothing to what I once saw
iz níč ni níč nothing begets nothing, one cannot make an omelette without breaking eggs
ne morem níč za to I can't help it
níč ne dé, níč za to all right, there's no harm done, it doesn't matter, no matter, never mind
níč se ne da napraviti! there's nothing we can do (ali nothing to be done) about it!
(to ni važno) to níč ne pomeni this is of no consequence
níč ne marati, ne se meniti za níč not to care (ali pogovorno not to give a hoot) about anything
v níč devati to disparage, to belittle, to depreciate, to discredit, to attach no value (to)
níč več nimam povedati I have nothing more to say
s tem nimam níč opraviti I have nothing to do with it
to níč ne stane it is gratis, it is free, it may be had for the asking
na níč priti to be ruined, to come to grief
na níč spraviti koga to ruin someone
začel je z níč (v življenju) he started from nothing (ali from scratch)
kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing gain

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nikjér adv. (v nikalnih stavkih) in nessun luogo:
pren. nikoli in nikjer nisem videl takega lažnjivca non ho mai incontrato un bugiardo della sua risma

Nimmerleinstag, der, am (Sankt) Nimmerleinstag ob svetem Nikoletu; verschieben auf den Nimmerleinstag na svetega Nikoli

ninguno noben, niti eden; kateri(koli)

de ninguna manera nikakor, niti malo ne
ninguna vez nobenkrat, nikoli

nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
orlovski nós aquiline nose, Roman nose
ploščat nós flat nose
potlačen nós pug nose
velik nós big nose
zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
zavihan nós turned-up nose
pijančev nós grog-nose
govorjenje skozi nós nasal twang
dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
krvaveti iz nósa to have a nose bleed
iz nósa mi teče my nose is running
komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)

nosíti (paket ipd.) to carry; (nakit, obleko, čevlje) to wear; (ime, plod) to bear; (podpirati) to support, to uphold, to sustain, to hold up

on z lahkoto nosi 100 kg he can easily carry sixteen stone
stebri nosijo vso težo strehe the pillars support all the weight of the roof
nosíti pri sebi to have about one
nikoli ne nosim mnogo denarja pri sebi I never carry much money on me
slana voda bolje nosi kot sladka salt water is more buoyant than fresh
ta obleka (to blago) se dobro nosi this suit (this material) wears well
to obleko bom nosil še ene leto this suit will last me another year
nosíti očala to wear glasses
nosíti obresti to bear (ali to yield) interest
nosíti posledice to bear (ali to suffer) the consequences
nosíti stroške, odgovornost to bear the costs, the responsibility
dobro nosíti svoja leta to wear well, to be hale and hearty for one's age
nosíti krivdo to be to blame (za for)
visoko nosíti glavo to carry one's head high, to be haughty
nosíti vodo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle

now¹ [náu] prislov
sedaj; torej, tedaj, sedaj, nato (pri pripovedovanju)

from now on od sedaj naprej
up to now do sedaj
now and again (ali then) tu pa tam, včasih
now ... now sedaj ... sedaj
now ... then sedaj ... potem
now or never sedaj ali nikoli
come now!; ali now now! ne tvezi!, pojdi no!
just now pravkar, pred kakšnim trenutkom

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

Ocnus -ī, m (Ὄκνος; gr. ὄκνος obotavljanje) Óknos

1. ustanovitelj mesta Mantova: V.

2. alegorijska podoba na neki Nikofanovi sliki: mož, ki v podzemlju kot kazen za svojo lenobo vrti vrv, ki mu jo gloda oslica: Plin.; preg. (podoba vsakega neuspešnega, nikoli dokončanega dela): dignior obliquo funem qui torqueat Ocno Pr.

odgodíti ajourner, remettre, différer, reporter, proroger, reculer, renvoyer à plus tard

odgoditi za teden dni renvoyer (ali remettre) à huitaine
odgoditi rok différer un délai
odgoditi plačilni rok proroger le délai de paiement
odgoditi volitve ajourner les élections
odgoditi na sv. Nikoli renvoyer aux calendes grecques
odgoditi debato za nedoločen čas renvoyer le débat sine die

odgóvor réponse ženski spol ; (oster) riposte ženski spol , réplique ženski spol ; (živahen, duhovit) repartie ženski spol

odklonilen odgovor refus moški spol
pritrdilen, nikalen odgovor réponse affirmative, négative
namesto odgovora poux toute réponse
na odgovor poklicati demander compte (ali raison) à quelqu'un de quelque chose
odgovor dajati rendre compte (ali raison) de quelque chose à quelqu'un
plačan odgovor réponse payée
nikoli ne biti v zadregi za odgovor avoir toujours réponse à tout
pustiti brez odgovora laisser sans réponse
ne biti v zadregi za odgovor avoir la repartie prompte (ali facile), être prompt à la repartie, n'être jamais en peine de répondre

odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
dati odgovor dare una risposta, rispondere
jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
jur. odgovor na repliko duplica