Franja

dúhati to smell; to scent

dúhati, da nekaj ni v redu, dúhati nevarnost ipd. to smell a rat

dvanájsti (-a -o) numer. dodicesimo; dodici:
pren. (čemu) bije dvanajsta ura ha le ore contate
pren. spoznati nevarnost šele ob dvanajsti uri avvedersi del pericolo all'ultimo momento

échauder [ešode] verbe transitif

1. popariti, oprati v vroči vodi

2. pobeliti z apnom

s'échauder popariti se, opeči se; figuré opeči si prste, priti k pameti zaradi pretrpele škode
échauder quelqu'un (familier) popariti koga, prizadeti mu škodo, ki ga izuči
chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) poparjena mačka se še mrzle vode boji; figuré spomin na nevarnost podvoji previdnost

eksplozij|a ženski spol (-e …) die Explosion; der Zerknall; -explosion (atomske bombe Atombombenexplosion, cen Preisexplosion, kotla Kesselexplosion, prašne zmesi Staubexplosion, treskavca rudarstvo Schlagwetterexplosion, v zraku Luftexplosion, jedrska Kernexplosion)
nevarnost eksplozije die Explosionsgefahr
pok ob eksploziji der Explosionsknall
lijak po eksploziji der Sprengtrichter
podoben eksploziji explosionsartig
varen pred eksplozijo explosionssicher
učinek eksplozije die Sprengwirkung

epidemija samostalnik
1. (hitro širjenje bolezni) ▸ járvány, epidémiaZadnja velika epidemija kuge v Evropi je bila leta 1666. ▸ Európában az utolsó nagy pestisjárvány 1666-ban volt.
Epidemija virusa HIV in bolezni aids dosega globalne razsežnosti in je v zelo dinamičnem porastu. ▸ A HIV-járvány és az AIDS-betegség globális méreteket öltött és igen dinamikusan terjed.
Leta 1781 so imeli hudo epidemijo, naslednjih petdeset let ošpic na teh otokih ni bilo. ▸ 1781-ben súlyos járvány pusztított, a következő fél évszázadban viszont ezeken a szigeteken nem ütötte fel a fejét a kanyaró.
Dež in vlaga v slabih higienskih razmerah sta že skoraj zagotovilo za bolezni in izbruhe epidemij. ▸ Az eső és a nedvesség a rossz higiéniai körülmények között már majdnem garanciát jelent betegségek elterjedésére és járványok kirobbanására.
Med epidemijo kuge je umrlo kar 123 ljudi. ▸ A pestisjárványban 123 ember hunyt el.
V preteklosti, še ne tako davno, je med epidemijami gripe umrlo na tisoče ljudi. ▸ A múltban, nem is olyan régen az influenzajárványokban többezer ember hunyt el.
Sopomenke: izbruh
Povezane iztočnice: hidrična epidemija

2. (hiter porast česa) ▸ epidémia, járvány
Toda Kitajska korupcije, ki se kot epidemija širi po državi, očitno nikakor ne more izkoreniniti. ▸ Világos azonban, hogy Kína a korrupciót, amely országszerte járványszerűen terjed, sehogy sem tudja visszaszorítani.
Leta 1980 se je zahodni svet soočal s pravo epidemijo odvisnosti od heroina. ▸ kontrastivno zanimivo 1980-ban a nyugati világnak a járványszerűen terjedő heroinfüggőséggel kellett szembenéznie.
Sopomenke: izbruh

estrēmo

A) agg.

1. zadnji, poslednji:
l'ora estrema zadnja ura
esalare l'estremo sospiro umreti, izdihniti
Estrema unzione relig. sveto olje
estrema destra, sinistra polit. skrajna desnica, levica

2. skrajen, krut:
estremo pericolo huda nevarnost
estrema necessità skrajna sila
PREGOVORI: a mali estremi, estremi rimedi preg. skrajno hude bolezni zahtevajo skrajno huda zdravila

B) m

1. konec, vrhunec, višek, skrajnost:
l'estremo della gioia vrhunec radosti
essere all'estremo delle proprie forze biti na koncu svojih moči
essere agli estremi umirati
lottare fino all'estremo boriti se do zadnjega
PREGOVORI: ali estremi si toccano preg. skrajnosti se rade zbližujejo

2. pl. osnovni podatki

éventer [evɑ̃te] verbe transitif pahljati zrak (quelqu'un komu); prevetriti (žito); prezračiti (obleko); naravnati po vetru (les voiles jadra); zavohati, figuré odkriti (un secret skrivnost), izslediti; izblebetati

s'éventer pahljati se; prevetriti se; postati postán, skisan (pijača); izdišati se (parfum)
éventer la mèche (figuré) zavohati nevarnost, opaziti, zaslutiti nekaj neprijetnega

évitable [evitabl] adjectif izogiben

un danger évitable nevarnost, ki se ji da izogniti

expingō -ere -pīnxī -pictum poslikati, ličiti, (o)lepotičiti: pericula Plin. stvari, ki nas spravljajo v nevarnost (npr. ladje), genas Mart., cutem, se Tert.; klas. le pren. naslikati = živahno opisati: Ci. (Tusc. disp. V, 39, 114).

exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

— II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

— III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

4. adv. obl.
a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.

Gefahrenpotential, das, ein großes Gefahrenpotential velika nevarnost

Gefahrenstufe, die, stopnja nevarnosti; figurativ Gefahrenstufe eins skrajna nevarnost

giallo

A) agg.

1. rumen:
un mazzo di fiori gialli šopek rumenih rož
farina gialla koruzna moka
razza gialla rumena rasa
pericolo giallo rumena nevarnost
sindacati gialli pren. delodajalski sindikati
essere giallo dalla rabbia pren. pozeleneti od jeze

2. med.
febbre gialla rumena mrzlica

3. kriminalen (roman, film)

4.
stampa gialla senzacionalistični tisk

B) m

1. rumena barva

2. rumenjak

3. kriminalka (roman, film); zapleten kriminalni primer

4. rumenokožec

5. kem. rumenilo:
giallo di cromo kromovo rumenilo

girare

A) v. tr. (pres. giro)

1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran

2. mešati (juho)

3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet

4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico

5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!

6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

B) v. intr.

1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo

3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati

C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal

gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
gláva ob glávi closely packed
na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
od gláve do nog from top to toe
od nog do gláve from head to foot
glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
z glávo navzdol with downcast head
na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
brez gláve in repa without rhyme or reason
delo z glávo brain work
delavec z glávo white-collar worker
beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
kimanje z glávo nodding, nod
lasje na glávi hair (of the head)
poraba na glávo consumption per capita
gláva postelje head of the bed
rana na glávi wound in the head
skok na glávo header
stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
strel v glávo shot in the head
tele z dvema glávama a twoheaded calf
umivanje gláve shampooing
več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
zmajevanje z glávo shaking of one's head
belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
oče je gláva družine the father is the head of the family
ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
on je bistra gláva he is a bright chap
trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
delati po svoji glávi to have one's own way
gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
gláva me je od tega bolela that gave me a headache
čez glávo imam dela I am swamped with work
kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
iti, stopiti v glávo to go to one's head
ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
ne izgubiti gláve to keep one's head
izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
napraviti po svoji glávi to do as one likes
obdržati v glávi to remember
tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
nisem na glávo padel I am no fool
nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
prikimati z glávo to nod assent
postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
riskirati glávo to risk one's neck
povesiti glávo to hang one's head
razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
računati iz gláve to do mental arithmetic
zmajati z glávo to shake one's head
več glav, več vé two heads are better than one
za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
zmešati komu glávo to turn someone's head
ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one

grain [grɛ̃] masculin zrno; kroglica; botanique jagoda; keper (tekstil); médecine brazgotina; pluriel zrnje, žito; figuré zrnce, trohica; semensko zrno; histoire gran (= 0,0648 g); technique kamnarsko dleto

à grain fin, à gros grain drobno-, debelozrnat
c'est un petit grain to je plohica, nenaden naliv
grain de beauté lepotni obliž(ek)
grains d'un collier kroglice ogrlice
grain de ladre (médecine) ogre na obrazu
grain d'orge ječmenovo zrno, ječmen na očesu
grain de raisin grozdek, grozdno zrno
grain de sel zrno soli (tudi figuré); bistroumen domislek, dovtip(nost)
grain de vent vihar
eau-de-vie féminin de grain žitno žganje
avoir son grain (familier) imeti ga pod kapo
avoir un grain (de folie) biti trčen, prismojen
y mettre son grain de sel (figuré) delati opazke (k pogovoru, ki se nas ne tiče)
ne savoir grain de quelque chose pojma ne imeti o čem
séparer l'ivraie du bon grain (figuré) ločiti pleve (ljuljko) od pšenice
veiller au grain (familier) varovati se, paziti
voir venir le grain predvidevati nesrečo, nevarnost

grossir [grosir] verbe transitif odebeliti, okrepiti, povečati; pretiravati; verbe intransitif (z)rediti se, odebeliti se; naraščati, narasti

grossir sa voix povzdigniti svoj glas
la fonte des neiges grossit les fleuves topljenje snega povzroča naraščanje rek
les fleuves grossissent reke naraščajo
la mer grossit morje postaja razburkano
vous avez grossi zredili ste se
mes économies ont grossi moji prihranki so se povečali
le microscope grossit 500 fois mikroskop poveča 500-krat
les journaux grossissent l'affaire časniki napihujejo zadevo
son imagination a grossi le danger, les difficultés njegova domišljija je povečala, pretiravala nevarnost, težave
se grossir narasti
se grossir quelque chose nekaj si večje predstavljati

grozi|ti (-m) zagroziti

1. z grožnjami: drohen, komu s čim: (jemandem) drohen mit, (jemandem etwas) androhen

2.
komu grozi, da bo … (jemand) ist in Gefahr, zu …
(jemand) läuft Gefahr, daß …
grozi (nevarnost), da bo X … X droht zu … (grozi nevarnost, da se bo hiša podrla das Haus droht einzustürzen)
ki mu grozi infarkt infarktgefährdet

groziti glagol
1. (o ljudeh ali nasprotnikih) ▸ megfenyegetV banko so vdrli z maskami na obrazu in z orožjem grozili uslužbencem. ▸ Maszkot viselő emberek törtek be a bankba, és megfenyegették az alkalmazottakat.

2. v 3. osebi (o nesrečah ali katastrofah) ▸ fenyegetPolovici ptičjih vrst, ki živijo pri nas, grozi izumrtje. ▸ A nálunk élő madárfajok felét kihalás fenyegeti.
Poleg nesreče same ladje torej grozi še ekološka katastrofa. ▸ A hajószerencsétlenség mellett ökológiai katasztrófa is fenyeget.

grozíti to threaten; to menace

grozíti miru to threaten peace
grozili so nam s kaznijo they threatened us with punishment
grozil mi je z revolverjem he threatened me with his revolver
vojna nam grozi war is imminent
nebo grozi z nevihto the sky threatens a storm
hiši grozi zrušenje the house threatens to collapse
velika nevarnost nam grozi a great danger threatens us
nevarnosti, ki nam grozijo the dangers hanging over us
upor grozi, da se bo razširil the revolt threatens to spread