Franja

cierto gotov, zanesljiv, nedvomen; določen, neki

cierto día nekega dne
con (una) cierta desilusión nekako z razočaranjem
de cierta edad že star, že v letih
cierto sujeto neki človek
estoy cierto de encontrarle gotovo ga bom našel
estar en lo cierto natančno poučen biti, prav imeti
eso no es cierto to ni točno, to ni res
lo cierto es que toliko je gotovo, da ...

circostanziato agg. natančen, obširen:
resoconto circostanziato natančno poročilo

circunstancia ženski spol okoliščina, okolnost; stanje; svojstvo, kakovost

las circunstancias personales personalije, osebni podatki
persona de circunstancias ugledna (premožna) oseba
poeta de circunstancias (Am) priložnostni pesnik
con circunstancia obširno, natančno
en tales circunstancias v takih razmerah

cīvitās -ātis, gen. pl. civitatum, redk. (pri C., S., L.) -ium, f (cīvis)

1. abstr. državljanstvo, državljanske pravice: lege Iulia civitas est socis et Latinis data, qui civitatem non haberent Ci., aliquem civitate donare Ci., aliquem in civitatem accipere, adscribere Ci. ali ascis cere L., civitatem habere, adipisci Ci. ali assequi T., civitatem amittere, adimere Ci., ius civitatis Ci. pravice, ki jih ima kdo kot državljan, iure nostro mutare civitatem nemo potest Ci., Volaterranis Sulla, comitiis centuriatis civitatem eripere non potuit Ci., civitate carere Auct. b. Afr., civitatem petere Suet.; pren.: civitate Romana donare agricolationem Col., oratio civitate donata Q., verbo civitatem dare Suet.

2. met. konkr.
a) državljanstvo = državljani, skupnost državljanov: moleste fert civitas et queritur Ci., c. commota est Ci., unum hominem pluris quam cunctam civitatem fuisse N., ei obviam universa civitas in Piraeum descendit N.
b) occ. občina, država, narod: c. Helvetia C., Ubiorum C., bello civitatem persequi Ci., navem tibi dat Milesia civitas Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., post civitatem a L. Bruto liberatam Ci., civitates condere novas aut conservare iam conditas Ci., civitatem instituere Ci., primus Graecae civitatis N. iz grške države, Saguntum foederata civitas N., civitates valentiores opibus L., verso civitatis statu T.; pren.: una c. communis deorum atque hominum Ci., c. Stoicorum T. skupnost.

3. mestna občina, mesto (kot skupnost vseh meščanskih stanov); Ci. loči natančno: conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus; toda poklas., redkeje predklas. je civitas = urbs mesto sploh: miserat civitas Lingonum dona T., muri civitatis T., munita c. Iust., civitatem incendere Enn. fr. ali expugnare Q., errare per totam civitatem Petr.; včasih = urbs mesto, t. j. Rim: Sen. ph., T.

cognizance [kɔ́gnizəns] samostalnik
spozna(va)nje, doznava; znak; pristojnost, kompetenca

to take special cognizance natančno preiskati
to have cognizance of s.th. vedeti o čem
within one's cognizance v območju koga
to take cognizance of s.th. seznaniti se s čim, vzeti na znanje

coma ženski spol vejica (ločilo)

sin faltar una coma natančno, popolno; petinka tona

comperiō -īre -perī -pertum (prim. perīculum, perītus) natančno spozna(va)ti, izvedeti, dognati: atqui certo comperi Ter., illi venturi erant: qui comperisti? Ci., si compertum est C. če se je dognalo; z obj. v acc.: ex quibus hominibus omnia comperi Ci., quod ex multis audivi et comperi Ci., rem gestam c. ab aliquo N.; nam. praep. sam abl.: nihil se testibus, nihil tabulis, nihil gravi aliquo argumento comperisse Ci.; v pass.: res a te ipso comperta Ci., ea sunt comperta per me Ci., quae postquam Metello (dat.) comperta sunt S. je prišlo na znanje; z odvisnim predik.: omnia falsa atque insidiose ficta comperta sunt Ci. vse se je izkazalo za napačno in …, a quo cum quaereret Pyrrhus, qualem Romam comperisset Eutr.; dopolnilo z de: de amore hoc c. Ter., nihil de hoc comperi, nihil suspicatus sum Ci., postquam de scelere filii comperit N. postquam de rebus Vagae actis comperit S.; z ACI: Ter., N., H., Q., ubi comperit Heraclium non adesse Ci., ex captivo comperit Correum milia sex peditum delegisse C., hanc gentem Clusium Romamque inde venisse comperio L.; z odvisnim vprašanjem: id pactione an casu ita evenerit, parum comperimus S., an ab ipso id genus exercitationis sit inventum, … parum comperi Q. Pogosto pt. pf. compertus 3 „izveden“

1. ki se je izvedel, dognan, (za)slišan: compertum narrare S., comperta narrare Cu., an oculis comperta haberet, quae diceret L. ali je videl na lastne oči; v absolutnem abl.: compertō ko se je (bilo) izvedelo: satis comperto Eordaeam petituros Romanos L., nondum comperto, quam regionem hostes petissent L., comperto Plautum et Sullam maxime timeri T.

2. izvesten, zanesljiv, (očitno) znan, očiten, gotov, neizpodbiten: levem auditionem pro re comperta habere C. prazno govorico imeti za gotovo resnico, non ego haec incertis iactata rumoribus affero, sed comperta et explorata L., exponam vobis … facinus manifesto compertum atque deprehensum Ci., comperta nuntiare T.; compertum est alicui aliquid S., Tib., Plin., Q., T. komu je kaj dobro znano; compertum habere (aliquid) L. kaj za gotovo imeti, desinant ultra opinari mihique, qui compertum habeo, credant C. ap. Suet., compertum ego habeo verba virtutem non addere; res indicat nihil ipsos habuisse comperti Ci. da niso vedeli nič gotovega; esse pro comperto Cu., pro comperto polliceri Suet. — Od tod adv. compertē iz dobrega (zanesljivega) vira: Gell., komp. compertius Gell.

3. z gen. criminis ali z inf. komur se je dokazal kak zločin, komur se je dokazalo, da je česa kriv, spoznan za krivega: iuvenis nullius probri compertus L., Vestales compertae stupri L., nullius flagitii compertus T., Olympiada velut stupri compertam repudio dimiserat Iust.; compertus publicam pecuniam avertisse T. — Redka, navidezno po glag. experior tvorjena soobl. comperior -īrī -pertus sum: Ter., Gell., Ap., Tert., Metellum … magnum et sapientem virum fuisse comperior S., hunc ego Lepidum … gravem et sapientem virum fuisse compe-rior T.

composición ženski spol sestava; mešanica, zmes, spojina; skladba, kompozicija; spis, šolska naloga; stavek; spodobnost, nravnost

composición con los acreedores poravnava z upniki
sin composición pristen, neponarejen
hacer composición de lugar natančno pretehtati vsa sredstva in okolnosti pri nekem poslu

compte [kɔ̃t] masculin (pre)štetje, preštevanje; račun, (pre)računanje; znesek; konto; obračun, obračunanje; dolgovan denar

à compte de quelqu'un na konto kake osebe
à ce compte(-là) če to tako vzamete ali hočete
à, selon, suivant votre compte (vieilli) po vašem (mnenju, naziranju)
à bon compte poceni, brez truda; obilno, bogato
au bout du compte, en fin de compte, tout compte fait končno, konec koncev, navsezadnje, če vse upoštevamo
de bon compte vsaj, najmanj
de compte à demi na pol
de compte fait, tout compte fait v celem, vse skupaj, natančno vzeto
en règlement de votre compte za poravnavo vašega računa
pour le compte de quelqu'un na račun koga, figuré kar zadeva, kar se tiče
pour son compte zase, za sebe
ayant masculin compte, titulaire masculin d'un compte imetnik, lastnik računa
règlement masculin des comptes obračuna(va)nje (tudi figuré)
compte d'apothicaire, de cuisinière dolg, drag, zabeljen račun
compte bancaire, compte de, en banque bančni račun
compte de chèques postaux, de chèque postal poštni čekovni račun
de clearing klirinški, obračunski konto
compte courant tekoči račun
compte de dépôt depozitni račun
compte à échéance fixe vezan račun
compte d'épargne hranilni račun
comptes de l'exercice letni, poslovni zaključek
compte mensuel mesečno poročilo
compte ouvert odprt, tekoč račun
compte rendu (računsko) poročilo
compte d'activité poročilo o dejavnosti
compte de lecture obnova lektire (v šoli)
compte rand okrogla vsota
compte secret tajni konto
compte de situation (militaire) poročilo o položaju
compte spécial, à part posebni konto
compte de virement žiro račun
compte à vue čekovni račun
aligner un compte zaključiti, zapreti konto
arrêter un compte poravnati račun
avoir son compte (figuré) biti pijan
(en) avoir (pour) son compte dobiti svoje, biti oštet
avoir un compte à régler avec quelqu'un (figuré) imeti s kom (ob)račun
n'avoir de comptes à rendre à personne nikomur ne biti dolžan dajati račun, nikomur ne biti odgovoren
donner une somme à compte dati vsoto na račun
donner son compte, en donner pour son compte à quelqu'un slabo ravnati s kom, grdó jo zagosti komu
donner, régler son compte à un employé dati uslužbencu, kar smo mu dolžni; odpustiti ga
dresser, établir un compte napraviti račun
entendre, savoir bien son compte razumeti se, znati gledati na svojo korist
entrer en ligne de compte priti v poštev
être de compte šteti, biti važen
être loin de compte uračunati se; ne si biti edin
faire bon compte de quelque chose poceni kaj prodati
faire le compte de quelque chose nekaj skupaj sešteti, izračunati
je fais mon compte pridem na svoj račun
laisser pour compte (commerce) odkloniti sprejem (blaga)
mettre, prendre sur son compte vzeti na svoj račun, figuré prevzeti odgovornost
mettre quelque chose sur le compte de quelqu'un komu kaj naložiti, naprtiti, podtakniti
mettre un compte à découvert preseči konto; več dvigniti, kot imamo denarja
ouvrir un compte auprès de odpreti konto pri
passer en compte (commerce) vračunati
passer, mettre en, sur compte vknjižiti v konto
prendre sur son compte prevzeti nase
régler un compte poravnati račun
régler ses comptes obračunati (tudi figuré)
rendre compte de quelque chose dati račun o, poročati o čem
se rendre compte de quelque chose sprevideti, spoznati, uvideti kaj, zavedati se česa, biti si na jasnem o čem
rendre ses comptes dati račun (de o; tudi figuré)
vous m'en rendrez bon compte to mi boste plačali
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
tenir compte de quelque chose (à quelqu'un) odškodovati (koga) za kaj, figuré računati s čim, upoštevati kaj, ozirati se na kaj
tirer d'un compte dvigniti iz konta
s'en tirer, en être quitte à bon compte poceni jo odnesti
tourner à compte biti ugoden, koristen
travailler à, pour son propre compte zase, samostojno delati
ne pas trouver son compte à quelque chose imeti izgubo pri čem
cela n'est pas de compte to ne pomeni nič, to ni važno
le compte n'y est pas račun ni pravilen
à chacun son compte (proverbe) vsakemu svoje
les bons comptes font les bons amis (proverbe) čisti računi, dobri prijatelji

concrēto

A) agg.

1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba

2. praktičen

B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu

cōnficiō -ere -fēcī -fectum, v pass. tudi cōnfīō (gl. to geslo) (cum in facere)

I.

1. storiti, delati, napraviti (napravljati), izdel(ov)ati, dognati, dovršiti, izvršiti (izvrševati), opraviti (opravljati), (do)končati: pallium Pl., anulum, soccos sua manu Ci., vestem Ci., Suet., alutae tenuiter confectae C. tanko ustrojene kože, tabulae litteris Graecis confectae C. ali libri Graeco sermone confecti N. napisane, confecit orationes N. je napisal, confecit tabulas diligentissime Cluentius Ci. je natančno vodil knjigo, rationem carceris c. Ci. jetniški dnevnik voditi, ea ratio in aede Opis confecta est Ci. račun je položen, sacra per mulieres ac virgines confici solent Ci. se navadno opravljajo, divina res conficitur N. žrtvovanje se opravlja, legitima quaedam c. N., c. iusta funera C. opraviti pogrebne svečanosti, caedem c. N. izvršiti, bellum totum confecit N. je dokončal, c. proelium S., omni (reliquo) sermone confecto C.; na splošno: ne res conficeretur, obstitit N. da se to ne bi izvršilo, conficies, quod studes N. dosegel boš, ad eas res conficiendas biennium sibi satis esse duxerunt C., id, quod ipsi diebus XX aegerrime confecerant C.; quibus (his) rebus confectis Ci., C., N., S. ko je bilo to opravljeno, ko se je to zgodilo = potem, nato. — Od tod adj. pt. pr. cōnficiēns -entis ustvarjajoč, učinkujoč, povzročajoč: causae Ci.; z gen.: haec cum corporis bona sint, eorum conficientia certe in bonis numerabis Ci. to, kar morejo povzročiti, cum civitate mihi res est … conficientissimā litterarum Ci. z občino, ki zelo rada piše.

2. occ. opravke, posle opraviti (opravljati), dokonč(ev)ati, naročila izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati): nuptias Ter., confecto negotio Ci., opes ei ad hoc negotium conficiendum detulit Ci., mandata vestra conficere cupiens Ci., c. legationis officium C., legationem suam Ci., facinus occulte per alios Ci.

3. pot dopolniti, dovršiti, prehoditi, prepotovati: ambulationem in Academia Ci., breviora itinera equo Cu., dimidium spatium (itineris) confecerat N., c. iter anno vertente N., incredibili celeritate magnum spatium paucis diebus C., quis tam brevi tempore tantos cursus conficere potuit? Ci., biduo post DCC milia passuum conficiuntur Ci., immensum spatiis confecimus aequor V. (pren. o pesniku, ki je dospel do konca svoje pesmi), sol cursus annuos conficit Ci.; pren. čas prebiti, preživeti (preživljati), dopolniti: diem conficimus Pl., c. brumam Col., prope centum confecisse annos Ci., reliquam partem noctis c. C.; pass. = preteči, miniti: biennio iam confecto Ci. po preteku dveh let, hieme confectā C. ko je zima minila, ante primam confectam vigiliam C., confectis aestivis Ci.

II.

1. skupaj spraviti (spravljati), nab(i)rati, nabaviti (nabavljati) (si), dobi(va)ti: pauxillulum nummorum Ter., vilicus si sibi centum nummos confecerit Ci., permagnam ex illa re pecuniam c. Ci., cum filiae nubili dotem conficere non posset Ci., ex his urbibus XXV talenta se confecturum L., c. obsides Hirt., serpentium magnam multitudinem N.; occ. ljudi, moštvo nab(i)rati, na noge spraviti (spravljati): quid tam novum, quam adulescentem privatum exercitum conficere? Ci., reliquas legiones, quas ex delectu novo confecerat C., Bellovacos posse conficere armata milia centum C., c. circiter trecentos equites C., ad triginta milia peditum L.; met.: centurias conficere Ci. pridobiti si glasove centurij.

2. pren. storiti = narediti (delati), povzročiti (povzročati), izposlovati: sollicitudines Ter., motūs animorum Ci., sententiis sedecim absolutio confici poterat Ci., ille pacem maritimam summa celeritate confecit Ci., animum auditoris mitem et misericordem c. Ci. izvabiti milino in milost.

3. occ. kot logičen zaključek posne(ma)ti, zaključiti (zaključevati), nav. le v pass. = slediti iz česa: Q., ex eo, quod sibi dederat, conficere malebat Ci., conclusio est, quae brevi argumentatione ex iis, quae ante dicta sunt, conficit, quod necessario consequatur Corn., ex quo conficitur, ut … Ci. iz tega sledi, da …, complexio ex his non conficitur Ci. se ne da posneti.

III.

1. razkosa(va)ti, (z)drobiti, razdvojiti (razdvajati), razcepiti (razcepljati), (s)treti, (z)mleti: ligna ad fornacem Ca. cepiti, klati, molarum et conficiendi frumenti labor Col., dentes intimi escas conficiunt Ci., nec dentes (acciperent), quae conficerent L.; occ.
a) prebaviti (prebavljati): cibus confectus coctusque Ci., confectus et consumptus cibus Ci., alvus cibos non conficit Plin.; pren.: lectio non cruda, sed multa iteratione mollita et velut confecta Q.
b) zauži(va)ti: Col., prandium Pl., plures iam pavones confeci quam tu pullos columbinos Ci. ep., ibes maximam vim serpentium conficiunt Ci.

2. pren.
a) snesti (snedati) = uničiti (uničevati): conficiunt ignes silvas Lucr., nihil est opere et manu factum, quod non aliquando conficiat et consumat vetustas Ci.; occ. zapraviti (zapravljati), (po)trošiti, (po)tratiti, razsipa(va)ti: argentum Ter., patrimonium satis lautum Ci., ordinis (equestris) ornamenta Ci., suam rem non minus strenue quam publicam Ci.
b) zdel(ov)ati = (o)slabiti, upehati, izčrpa(va)ti, moči izpi(ja)ti, ugonobiti (ugonabljati): meus me maeror cotidianus lacerat et conficit Ci. ep., vitae cupiditas, quae me conficit angoribus Ci., maerore se conficiens Ci. ginoč od žalosti, populi vires se ipsae conficiunt L.; nav. v pass. = oslabeti, onemoči, (o)pešati: confici lacrimis, frigore, fame Ci., siti S.; pogosto pt. pf. cōnfectus 3 oslabljen, oslabel, onemogel, upehan, zdelan, izpit, zbit: fame, frigore, inopiā omnium rerum confectus Ci., corporis morbo et animi colore c. Ci., Scaevola confectus morbo Ci. zdelan, shujšan, vulneribus c. C., salo nauseaque c. C. onemogel od morske bolezni, c. aetate, itinere C., vino lustrisque c. Ci., macie confectus lupus Ph. mršav in medel; brez abl.: gladiatori illi confecto et saucio consules opponite! Ci., fessi confectique L.
c) evfem. posekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, usmrtiti, umoriti: (haec sica) nuper … me ad regiam paene confecit Ci., c. alterum Curiatium L., Caligulam triginta vulneribus Suet., ut (Alcibiadem) incendio conficerent N. da bi ga z ognjem pokončali, tribuni corpus vulneratum ferro confectumque vidistis Ci.; c. leones Sen. ph., feras Suet.; abs.: nunc ego resto, confice! H. končaj me! pren.: in iis plăgis te a me confici et concīdi necesse est Ci., c. aliquem omnibus notis ignominiisque L.; occ. popolnoma poraziti, zdesetkati, streti, uničiti, ugnati, ukrotiti: Athenienses N., duos hostium exercitus pernicioso certamine L., Numantiam fame L. z lakoto ukrotiti, qui plures provincias confecit Ci.

considerar preudariti, premisliti; upoštevati; spoštovati

considerar bueno za pametno smatrati
considerar mucho visoko čislati
considerar poco malo čislati
considerar útil za koristno smatrati
considerar por todos lados natančno premisliti
lo considero mi deber smatram za svojo dolžnost
no lo considero de importancia stvari ne pripisujem nobenega pomena
considerarse spoštovati se (medsebojno)
no considerarse digno (de) ne se smatrati za vrednega
considerar las consecuencias pomisliti na posledice

corriente tekoč; lahko izvedljiv, lahek; običajen; obči; naraven

año corriente tekoče leto
cuenta corriente tekoči račun
precio corriente prodajna cena; cenik
de uso muy corriente zelo običajen, zelo razširjen
vino corriente navadno namizno vino
corriente y moliente popolnoma gotov (pripravljen)
la vida corriente y moliente vsakdanje življenje
al corriente točno, natančno
estar al corriente vedeti najnovejše, biti na tekočem
poner al corriente obvestiti o
tener al corriente (de) sproti obveščati (o)
el 10 del corriente 10. t. m.
¡corriente! prav! soglašam!
¡muy al corriente! prav! zaradi mene!
estar (ali andar) corriente teči, imeti drisko
estar ya corriente biti že zopet zdrav (po bolezni)

cuenta ženski spol račun, izračun; faktura; znesek, vsota; obračun; pozornost, skrbnost; važnost

cuenta abierta odprt račun, račun na voljo
cuenta corriente tekoči račun
cuenta de los gastos stroškovnik
la cuenta de la vieja računanje (štetje) na prste
hombre de cuenta ugleden človek
pájaro de cuenta lopov
a cuenta na račun; previdno, oprezno
una cantidad a cuenta delno plačilo, naplačilo
a la cuenta, por la cuenta kot kaže, očitno
con cuenta natančno, točno; oprezno
de cuenta de alg. na račun nekoga
de mucha cuenta zelo pomemben
para (por) mi cuenta po mojem mnenju
por cuenta ajena, por cuenta de tercero na tuj račun
por cuenta propia, por su cuenta na svoj račun
establecerse por su cuenta (propia) (trg) osamosvojiti se, samostojen postati
por (de) su cuenta y riesgo na lastno odgovornost in riziko
por cuenta del Estado na državne stroške
más de la cuenta čezmeren; ogromen; preveč
abonar en cuenta škodo poravnati
cargar (poner) en cuenta zaračunati, obremeniti, komu v breme zapisati
eso corre de mi cuenta to je moja stvar
cubrir la cuenta poravnati račun
dar cuenta poročati, obračun dati
no dar cuenta de sí nobenega življenjskega znaka ne dati
dar (caer) en la cuenta zapaziti, spoznati
darse cuenta de zapaziti, spoznati
dejar de cuenta na voljo (v uporabo) dati
echar cuenta premisliti
echar la cuenta napraviti predračun
echar (hacer) la cuenta sin la huéspeda delati račun brez krčmarja
echar una cuenta (učencu) dati računsko nalogo
entrar en cuenta v poštev priti
esa cuenta no es mía to se me ne tiče
no estar en la cuenta biti v dvomih, biti negotov
habida cuenta de (que) ... če se pomisli, da ...
hacer cuenta de (con) računati z, zanesti se na
haz cuenta de que pomisli, da ...
no hacer cuenta (de) vnemar pustiti
hacer(se) (la) cuenta domnevati
¡hágase cuenta! samo pomislite!
hallar su cuenta priti na svoj račun, ne izgubiti
llevar (la) cuenta računati z, paziti na
pago a cuenta naplačilo
pedir cuenta(s) a alg. koga na odgovornost klicati
perder la cuenta ne se več spominjati
rendir cuenta(s) (po)dati račun
sacar la cuenta izračunati; sklepati
no salirle a uno la cuenta zmotiti se v svojih računih
no tener cuenta con ne marati imeti posla z
tener en cuenta misliti na, imeti v vidu, v obzir vzeti, ozirati se na, upoštevati
tener en poca cuenta malo ceniti
tomar en cuenta a/c upoštevati, ozirati se na kaj
tomar por su cuenta a/c prevzeti odgovornost za nekaj
traer cuenta od koristi biti, izplačati se
vivir a cuenta de otro živeti na račun koga drugega, biti popolnoma od njega odvisen
¡cuenta! pozor! previdno!
¡cuenta con la cuenta! pazi se! varuj se!
la cuenta es cuenta v denarnih zadevah se dobrodušnost neha
cuentas atrasadas neporavnani računi
cuentas pendientes, cuentas por pagar neplačani računi
cuentas de vidrio steklene kroglice, stekleni biseri
las cuatro cuentas štiri osnovne računske operacije
a fin de cuentas končno
en resumidas cuentas skratka, z malo besedami
adjustar sus cuentas con uno opraviti s kom, maščevati se nad kom (grožnja)
echar cuentas (ob)račune delati
hacer cuentas alegres (galanas) upe si delati
ir en cuentas con natančno se pogovoriti o
pasar las cuentas moliti rožni venec
no querer cuentas (con) ne marati imeti posla (z)
cuentas claras honran caras, las cuentas claras hacen los buenos amigos točni računi ohranijo dobre prijatelje

cūrō (st.lat. coirō, coerō) -āre -āvī -ātum (cūra; prim. umbr. kuraia = curet, kuratu = curato, st.lat. coeret = curet, coerari = curari; ius coerandi = curandi Lex. ap. Ci.)

I. (po)brigati se, (po)skrbeti, skrb imeti, poganjati se, (z)meniti se za kaj, komu je kaj do česa, zavze(ma)ti se za kaj, za koga, na skrbi imeti, k srcu si vzeti (jemati, gnati) kaj, na skrbi je komu kaj; abs.: quem ad modum adstitit severo fronte curans, cogitans Pl. skrbeč, bene curassis (gl. opombo) Pl. ali ne cures Enn. ap. Serv. bodi brez skrbi, curabo, curabitur Ter.; poseb. v pismih: quia sum Romae et quia curo attendoque Ci. ep., cura et cogita Ci. ep.; z acc. rei: c. haec, aliena Ter., alia ali aliud cura Pl., Ter. zato se ne (z)meni (ne maraj), za to bodi brez skrbi, eam rem studiose c. Corn., magna dii curant, parva neglegunt Ci., nihil omnino c. Ci. čisto brezbrižen biti, c. sociorum iniurias S., duabus his artibus se remque publicam curabant S. so varovali svoj in državni napredek, Diana preces virorum curat H. uslišuje, nihil mea carmina curat V., litora Cythereia c. O., periuria nihil c. Cat. nič se ne (z)meniti za … ; z acc. personae: nos tu ne curassis Pl., curate istam diligenter virginem Ter. dobro pazite na … devico, c. deos V.; v pass.: etiam hic mihi curandus est? Ci., cum existimet se curari a deo Ci.; s predikatnim acc. gerundivi, sl. dati z inf.: Hannibalem Coelius scribit … buculam curasse faciendam Ci. da je dal napraviti junico, c. gladios destringendos, lapides iaciendos Ci., (Caesar) pontem in Arare faciendum curat C., quod obsides inter eos dandos curasset C., eum per simulationem colloquii c. interficiendum Hirt., fratrem tyrannum interficiundum curavit N., ex ea pecunia … basilicam faciendam c. L.; redk. s predikatnim acc. pt. pf.: inventum tibi curabo et mecum adductum tuum Pamphilum Ter. poskrbeti hočem, da najdem … ; z dat.: c. omnibus Acc. ap. Macr., rebus publicis, rebus alienis Pl., rebus meis Ap., rebus eius absentis Gell., saluti suae Tert.; nam. acc. ali dat. skloni s praep.: ego pro me et pro te curabo Pl., non te pro his curasse rebus, … ? Ter.; Quintus de emendo nihil curat Ci. ep. nič ne misli na … , vides, quanto hoc diligentius curem quam aut de rumore aut de Pollione Ci. ep., quasi vero curent divina (božanstvo) de servis Macr., noli curare de palea Aug.; z inf. (po)skrbeti, (po)truditi se, prizadevati si, poskusiti (poskušati), misliti na to, da … , hoteti, hoče se komu: Col., mando tibi, uti cures lustrare Ca., qui illud Carneadeum curent defendere Ci., qui res istas scire curavit Cu., tu recte vivis, si curas esse quod audis H. ako hočeš biti, si quid et nos, quod cures proprium fecisse, loquamur H. kar bi si (bil) rad (ti) sam prisvojil, multa exemplaria contracta emendare curavit Suet.; pogosto non (nec, neque) curare = (in) ne (po)truditi se, ne prizadevati si, ne misliti na kaj, ne marati, ne hoteti, (in) braniti se: vos liberi sine periculo esse non curatis Corn., in Siciliam ire non curat Ci., neque sane redire curavit Ci., qui ista nec didicissent nec omnino scire curassent Ci., nec repetita sequi curet Proserpina matrem V., nec revocare situs aut iungere carmina curat V., nec curat Orion leones aut timidos agitare lyncas H., nec crines solvere curat O., neque enim ieiunia curat finire O.; redk. z ACI: Persium non curo legere … , Laelium Decumum volo Luc. ap. Ci. nič mi ni do tega, da me bere Perzij, neque vero haec inter se congruere possent, ut natura et procreari vellet et diligi procreatos non curaret Ci., curant rem hostibus nuntiari Iust.; s finalnim stavkom: Sen. ph., Q., pater curavit, ut fieret Pl., adhuc curavi unum hoc quidem, ut mihi esset fides Ter., cura igitur, ut quam primum venias Ci. ep., ex coriis utres uti fierent, curavit S.; poseb. pogosto v pismih: cura, ut valeas Ci. ep. skrbi (glej), da ostaneš zdrav, tu velim in primis cures, ut valeas, tu etiam atque etiam cura, ut valeas, cura ergo potissimum, ut valeas, cura igitur nihil aliud, nisi ut valeas, cetera ego curabo, nec quicquam cures, nisi ut valeas Ci. ep.; curavi, ne quis (Catilinam) metueret Ci., senatus nobis … negotium dederat, ut curaremus, ne quid res publica detrimenti caperet Ci. ep., amari iucundum est, si curetur, ne quid insit amari Corn., quod ne miremur, sopor atque oblivia curant Lucr.; praetor curavit, ut Romae ne essent Suet.; s samim cj.: Petr., Fr., curate, domi sint gerdius, ancillae, pueri Luc. ap. Non., ne illa quidem curo, mihi scribas, quae … Ci. ep., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., simplici myrto nihil allabores sedulus, curo H. skrbi me = želim, da nič ne pritakneš (priumetničiš), iam curabo, sentiat, quos attentarit Ph.; z relativnim stavkom: cura, quae iussi, atque abi Pl., ego quae ad tuam dignitatem pertinere arbitror summo studio … curabo Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: tu, civitatem qui deceat status, curas H., nec, quid sint conubia, curat O., non curo, an isti suspicionibus relinquantur Plin. iun.; s quod (da): nam quod strabonus est, non curo Petr.

II.

1. oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): studiosissime omnia diligentissimeque Ci., negotia aliena Ci., mandatum Ci. izvršiti, praeceptum diligenter N. natančno po predpisu ravnati, predpisa se držati, quod corpus tegeret, curavit N. izumil je orožje, ki … , c. domi forisque omnia S., rem alienam periculo suo S.

2. oskrbeti (oskrbovati) kaj = poskrbeti za kaj, pripraviti (pripravljati) ali pripraviti dati kaj: cenam, obsonium Pl., cibum Varr., mutuaque inter se convivia (gostije) curant V., c. triclinia sacerdotum Suet., cenulam omnibus Gell., funus Ter., corpus exanimum (Alexandri) ali corpus suo more Cu. ali cadaver Suet. za pokop pripraviti.

3. oskrbeti (oskrbovati) = očediti, (po)lišpati, (po)lepšati, (na)lepotičiti: domos Petr., vestimenta c. et polire Ulp. (Dig.); poseb. agr. (živino, živali) oskrbeti (oskrbovati), gojiti, rediti, (rastline) (o)trebiti, obrez(ov)ati: sic (pulli anserini) curati circiter duobus mensibus pingues fiunt Varr., ut ante lucem viri equique curati pransi essent L., iumentum e manibus curantium elapsum L. paznikov, c. vites V., vitem falce Plin., vineam, apes Col.; medic. (poseb. v pt. pf.) (o)čistiti: sevum vitulinum curatum, cadmia curata Cels.

4. sebe, telo idr. gojiti, negovati, (o)krepiti, (o)krepčati, streči si, streči komu: c. se suamque aetatem Pl., se molliter Ter., reficere se et curare Ci., cras genium mero curabis H., dicto citius curata membra H., c. corpus Lucr., corpora Lucr., Plin. iun.; poseb. pogosto voj. (po)skrbeti za telo = (o)krepčati se, streči (goditi) si, odpoči(va)ti (si), počivati: Cu., passimque in litore sicco corpora curamus V., nunc corpora curare tempus est L. počivati, Romani quidem pleni spei corpora curabant L., curati cibo corpora quieti dant, vinoque et cibo curatos domum dimisit, corpora cibo somnoque curant L.; pogosto z zaničljivim stranskim pomenom: ire domum atque pelliculam curare iube H., nebulones Alcinoique in cute curanda plus aequo operata iuventus H. za telesno nego bolj skrbeča, kakor je prav, c. cutem Iuv. streči (goditi) si; z grškim acc.: si curatus inaequali tonsore capillos occurri, rides H. z lasmi, ki mi jih je brivec neenako (stopničasto) postrigel; curare aliquem skrbno (po)streči komu, (po)gostiti koga: dominum, amicos suos Pl., parentem suum Pl. (o hčerah), nos Ter., hunc (virum) sedula curet Tib.

5. occ.
a) obr. (daritve ipd.) opraviti (opravljati): religionem Ci., sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes Ci., non rite id sacrum c. L., quaeque prodigia … curarentur L. naj se ublažijo z opravljanjem daritev.
b) oskrbovati, upravljati: res rationesque heri Pl., pensa ac domos Mel. (o gospodinjah); pesn. curare aliquem biti za, služiti za … , predstavljati koga: pastorem ad baculum possum curare Pr.; drž.pr. in voj. upravljati, voditi, poveljevati, načelovati (na čelu biti) komu, čemu: res Romae, bellum maritimum L., cohortes S., Achaiam, Asiam, superioris Germaniae legiones T.; abs. ravnati, poveljevati: in postremo legatus curabat S., Sulla cum equitatu apud dextumos, in sinistra parte A. Manlius … curabat S., ubi quisque legatus aut tribunus curabat S., gliscentibus negotiis duo additi, qui Romae curarent T. ki naj bi v Rimu uradovala, comitate quadam curandi provinciam tenuit T.
c) (bolnika, bolezen ali zlo) (o)zdraviti, ozdravljati, rezati (operirati), v pass. tudi ozdraveti, okrevati: aliquem magna cum cura Pl., aliquem graviter aegrum diligentissime Ter., Ci., aliquem ali se diligenter, aliquem leniter Ci., corpora Ci., adulescentes gravius aegrotant, tristius curantur Ci., vinolentis quibusdam medicaminibus (z zdravili, ki dišijo po vinu) solere curari Ci., curari se pati Ci., curari se fortiter pati L., curari non posse C., curare vulnus L., vulnus suturā Cels., ulcus Cels., Sen. ph., morbum, febrem, morbos victu (s primerno, zmerno hrano), morbos remediis Cels., graviores morbos asperis remediis Cu., curari neque manu (kirurško) neque medicamentis posse Cels., curari ferro, scalpello Cels. z nožem operiran biti, ictus parum bene curatus Cels., is, qui curatur Cels. bolnik, curare regis filiam Sen. ph., medicus, qui curandi finem fecerit Q., frigidis (z mrzlimi obkladki) curari se pati Suet., curare alicuius valetudinem Ap.; subst. pt. pr. cūrāns -antis, m zdravnik: plurimi sub alterutro curantis errore moriuntur Cels. — Preg.: qui, cum capiti Sex. Roscii mederi debeam, reduviam curem Ci. ko bi moral misliti na glavno stvar … , se ukvarjam z malenkostjo.
č) čast (spoštovanje) izkaz(ov)ati komu, častiti, spoštovati koga, pokloniti (poklanjati) se, dvoriti komu: eum ultra Romanorum … morem curabant exornatis aedibus per aulaea et signa S. fr., curatur a multis, timetur a pluribus Plin. iun.
d) (dobavo denarja idr.) preskrbeti (preskrbovati), (denarne posle) opravljati, (denar) priskrbeti, izplač(ev)ati, izplačati dati: signa, quae nobis curasti, ea sunt ad Caietam exposita. Te multum amamus, quod ea abs te diligenter parvoque curata sunt Ci. ep., iube sodes nummos curari Ci. ep., redemptori tuo dimidium pecuniae curavi Ci. ep., me, cui iussisset, curaturum Ci. ep. da bom dal denar na njegov ukaz izplačati, erat enim curata nobis pecunia Valerii mancipis nomine Ci. ep., ut pro eo frumento pecunia Romae legatis eorum curaretur L. — Od tod adj. pt. pf. cūrātus 3, adv. -ē

1. oskrbovan, opravljan, gojen, rejen, negovan: boves bene curatae Ca., boves corpore curatiores erunt Ca. govedo bo bolj rejeno, bolj mesnato, me pinguem et nitidum bene curata cute vises H., familia bene curata ac vestita Plin., nitida et curata vox Q.

2. pren. skrben, maren, živ: sermo Plin. iun., donec Haterius Augustam oraret eiusque curatissimis precibus protegeretur T. na njene (prav) žive prošnje; kot adv.: Amm.; komp. cūrātius: Plin. iun., eius negotii initium … curatius disseram T., diurna populi Romani … curatius leguntur T.

Opomba: Star. cj. pf. cūrāssis, cūrāssint: Pl.

curvus 3 (iz indoev. kor. qur[e] upogibati, kriviti; prim. gr. κυρτός in κορωνός zakrivljen, kriv, κορωνίς, κορώνη zakrivljena, upognjena, zaokrožena stvar, npr. obroč, venec [iz κορώνη lat. corōna, od tod sl. krona, nem. Krone], lat. curculio, circus, crassus, crātis, scrīnium, sl. kriv)

1. ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, sključen, pripognjen, upognjen: cornua Varr., aratrum Lucr., V., secures, falces, tibia V., Saturni dens V. kosir, vinjek, lyra, ungues H., arcus, hami, forceps, vomer O., dens O. lemež, limes O. (o mavrici), arbor O. upognjeno (od teže sadežev), iuga O., calamus, raster Cat., culter Sen. tr., lignum Vulg.; (o bitjih): aliquem curvum facere Pl. upogniti koga, c. arator V. sključen (pri delu), venient ad te curvi filii eorum, qui … Vulg. sklonjeni (kot prošnjiki), anima incedit curva Vulg. uklonjena; kot subst. masc.: vel gibberosi vel curvi G. (Dig.) sključenci; poseb. sključen od starosti: curva trementi membra tulit passu O. (o starki), c. anus Pr.; enalaga: curva senecta O.

2. occ.
a) izvotljen, votel, vzbočen, vzbokel, ob(l)okan, trebušast, vglobljen, globok: cavernae (Aetnae), latebrae, vallis V., feri (= equi) curva alvus V., carinae, puppes V., rates Pr., naves, lebetes, theatrum, tholus O.
b) kriv = vijoč se, vijakast, zavit, ovinkast, vijugast: ut autem (medium spatium) curvum sit, facit natura … Italiae S. fr., c. litus V., H., O., Mel., litora Cat., flumina V., quam (sc. Liriopen) quondam flumine curvo implicuit O. (o rečnem bogu) ki jo je … s svojim vodovjem obkrožil, aquae O., plaga, vena Cels., via Sen. tr.
c) (o valujoči vodi) vzbočen, vzboklo se dvigajoč, kipeč: demissum curvum circumstetit aequor O., aequora, aquae Stat., freta Val. Fl.

3. pren. (moralno) kriv, napačen, popačen, zel: mores Pr.; kot subst. neutr.: ut possem curvo dignoscere rectum H.; preg.: curva corrigere Sen. ph., Plin. iun. izravnavati, kar je krivo = vse izboljšati hoteti, povsod natančno (strogo) po pravilih ravnati.

cveteti glagol
1. (pognati cvetove) ▸ virágzikKdo si ne bi želel vrta, v katerem stalno cvetijo grmi in trajnice? ▸ Ki ne szeretne olyan kertet, amelyben a cserjék és az évelők folyamatosan virágoznak?

2. (o algah) ▸ virágzikZakaj morje cveti, strokovnjaki še ne vedo natančno, je pa to ena najhujših groženj turizmu. ▸ Még a szakértők sem tudják pontosan, miért virágzik a tenger, noha a turizmus szempontjából ez jelenti az egyik legnagyobb veszélyt.

3. (prinašati dobiček) ▸ kivirul, virul, virágzikOd 11. stoletja dalje sta v Evropi cveteli obrt in trgovina. ▸ A 11. századtól Európában virágzott a kisipar és a kereskedelem.

4. (izgledati srečen) ▸ kivirul, virulKer je upošteval njeno željo, je ob odhodu kar cvetela od zadovoljstva. ▸ Mivel meghallgatta óhaját, távozáskor szinte virult az elégedettségtől.

četrta samostalnik
1. (ura v dnevu) ▸ négy
Napako na vodu so kmalu popravili in ga nekaj pred četrto zjutraj znova vključili v omrežje. ▸ A hibás vezetéket hamar megjavították, és valamivel reggel négy előtt újra bekapcsolták a hálózatba.

2. neformalno (prestava v avtomobilu) ▸ negyedik
Brez sklopke sunem v četrto, menjalnik vklopi zelo natančno in hitro. ▸ Kuplung nélkül teszem negyedikbe, a váltó nagyon pontosan és gyorsan vált.

čŕka letter; (tiskarska) character, type

mala čŕka small letter
vélika čŕka capital (letter)
začetna čŕka initial letter
začetne čŕke initials pl
velika tiskana čŕka block letter
nema čŕka mute letter
gotska čŕka Gothic (ali black) character
mastna, debela čŕka boldface type, boldface, bold
v latinskih čŕkah in Latin characters
do čŕke natančno izvesti, izpolniti to carry out to the letter
biti tiskan z mastnimi čŕkami to be in boldface type
čŕka (duh) zakona the letter (the spirit) of the law
nadpis v velikih čŕkah a headline in large type
čitati besedo čŕko za čŕko to spell out a word, letter by letter
držati se čŕke zakona to stick to the letter of the law
z zlatimi čŕkami zapisan dan a red-letter day

datare

A) v. tr. (pres. dato)

1. datirati, navesti datum:
datare una lettera datirati pismo

2. datirati, postaviti v časovni okvir:
non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati

B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
a datare da oggi od danes naprej