Franja

Ninnius 3 Nínij(ev), ime imenitnega, prvotno kampan(ij)skega rodu. Poseb. znana sta:

1. L. Ninnius Quadrātus Lucij Ninij Kvadrat, tr. pl. l. 58, Ciceronov prijatelj in Klodijev nasprotnik: Ci., Asc.

2. (iz cesarske dobe) Ninnius Crassus Ninij Kras, ki je prevedel v latinščino Iliado: Prisc.; Non. ga imenuje samo Crassus.

Numerius² 3 Numêrij(ev), ime rim. rodu, npr. Q. Numerius Rufus Kvint Numerij Ruf, tr. pl. l. 57, Ciceronov nasprotnik: Ci. — Od tod adj. Numeriānus 3 Numêrijev, nekega Numerija (gen.): de randusculo Numerino Ci. ep.

odlóčen résolu, ferme, énergique, déterminé à, décidé

odločen človek homme moški spol décidé
odločen nasprotnik adversaire moški spol résolu
biti odločen être déterminé (ali décidé, résolu à faire quelque chose), persévérer dans ses résolutions, être énergique
lotiti se odločnih ukrepov proti draginji prendre des mesures énergiques contre la vie chére
pokazati se odločnega montrer de la fermeté
trdno sem odločen, da ne popustim je suis bien résolu à ne pas céder
odločno de pied ferme
odločno govoriti parler ferme (ali avec détermination, résolution)
odločno se upirati résister énergiquement
to je odločeno c'est (une) chose décidée, c'est décidé (ali entendu), le parti en est pris

ogórčen outré, indigné, révolté, scandalisé, acharné, exaspéré

ogorčen protest protestation ženski spol indignée
postati ogorčen s'indigner
ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj adversaire moški spol, ennemi moški spol, combat moški spol acharné
ogorčeno se boriti combattre avec acharnement

Pacorus -ī, m (Πάκορος) Pákor

1. sin partskega kralja Oroda, nasprotnik Rimljanov: Ci. ep., H., Iust., Vell., Pl.

2. starejši sin in naslednik partskega kralja Vologeza (okrog l. 90): Mart.

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

poštèn honnête, intègre, probe, loyal, honorable, brave, droit

pošteno honnêtement, loyalement; figurativno fortement, (en tout bien et) en tout honneur, droitement, en (bonne) conscience
pošten človek homme droit
pošten nasprotnik adversaire loyal
pošten trgovec commerçant moški spol honnête
pošteno biti lačen (familiarno) avoir l'estomac (ali le ventre) creux
pošteno ga piti boire sec
pošteno se razburiti se mettre dans tous ses états
pošteno živeti (figurativno) rester dans le droit chemin
biti pošten (figurativno) marcher droit
čisto pošteno la main sur la conscience

právda case, suit, lawsuit; action, process

civilna právda civil suit
stranka v právdi party to an action
stranka, nasprotnik v právdi opposing party
dobiti (izgubiti) právdo to win (to lose) a suit (ali one's case)
imeti právdo z to go to law against, to be at law with
voditi právdo to carry on a lawsuit
dobiti svojo právdo to win one's case (ali lawsuit)
právda še teče the case continues, lawsuit is still in process

prikrí(va)ti cacher, dissimuler, celer, tenir secret , (komu kaj) taire (quelque chose à quelqu'un) ; (škandal) étouffer, masquer, camoufler, pallier

prikrit nasprotnik un adversaire déguisé (ali familiarno camouflé)

rallié, e [ralje] adjectif, politique sporazumen, privržen; masculin privrženec, pristaš

opposant masculin rallié (prvotni) nasprotnik, ki je postal privrženec

rampeau [rɑ̃po] masculin dodaten met (pri kockanju) za določitev zmagovalcev dveh nasprotnikov z enakim številom točk; (familier)

faire rampeau, être rampeau imeti isto število točk kot nasprotnik

résolu, e [rezɔlü] adjectif odločen

adversaire masculin résolu odločen nasprotnik
je suis bien résolu à ne pas céder trdno sem odločen, da ne popustim, ne odneham

režim moški spol (-a …)

1. das Regime (vojaški Militärregime); oblasti: das Herrschaftssystem
kritik režima der Regimekritiker
nasprotnik režima der Regimegegner

2. biologija vode ipd.: der Haushalt (vodni Wasserhaushalt, talnice Grundwasserhaushalt)

Rubrius 3 (ruber) Rúbrij(ev), ime rim. rodu. Znani so:

1. Verov sotovariš in pomagač: Ci.

2. L. Rubrius Senator Lucij Rubrij Senator, Cezarjev nasprotnik, ujet l. 49 v Korfiniju: C.

3. R. Gallus Rubrij Gal, poveljnik pod Neronom in Vespazijanom: T. Od tod adj. Rubriānus 3 Rúbrijev, rúbrijski: senatus consultum Dig.

Rutīlius 3 (rutilus) Rutílij(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. P. Rutilius Publij Rutilij, ljudski tribun l. 169 in nasprotnik cenzorja Tiberija Grakha, ki ga je prestavil med erarijce: L.

2. P. Rutilius Rufus Publij Rutilij Ruf, Panajtijev učenec, Lelijev (Lajlijev) in Scipionov prijatelj, vojaški tribun pred Numancijo, l. 109 legat v bojih proti Jugurti, govornik in zgodovinopisec: Ci., S., T., Suet., Val. Max.

3. P. Rutilius Lupus, Publij Rutilij Lup(us) (Volk), ljudski tribun l. 56, je po Pompejevem ukazu l. 48 upravljal Ahajo: C., Ci. ep.

4. P. Rutilius Lupus Publij Rutilij Lup(us), rimski retor za časa Avgusta in Tiberija, avtor spisa De figuris sententiarum: Q. — Od tod adj. Rutiliānus 3 Rutílijev, rutílijski, rutilijánski: narratio Ci. (zgodovinopisca Publija Rutilija Rufa).

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

Scrībōnius 3 Skribónij(ev), ime rimskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. L. Scrībōnius Libō Lucij Skribonij Libo(n), tribunus plebis l. 216, pretor l. 204; zgradil je baje po njem imenovani puteal Libonis ali Scrībōniānum (Skribonijev) na Forumu: L., H., FEST.

2. C. Scrībonius Cūriō Gaj Skribonij Kurio(n), pretor l. 121, eden najimenitnejših govornikov svoje dobe: CI.

3. njegov istoimenski sin, tribunus plebis l. 90, konzul l. 76, Cezarjev nasprotnik, Ciceronov prijatelj: CI., SUET., EUTR., FL.

4. L. Scrībonius Libō Lucij Skribonij Libo(n), poveljnik Pompejevega ladjevja: C.

5. L. Scrībonius Largus Lucij Skribonij Larg, zdravnik za časa cesarjev Tiberija in Klavdija, avtor še ohranjenega spisa Compositiones medicamentorum.

6. Scrībōnia Skribonija, druga Oktavijanova soproga, Julijina mati, po rojstvu katere je dobila razporočno pismo: SUET.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

Sōcratēs -is in -ī, acc. -em, pa tudi -ēn, voc. včasih -e, m (Σωκράτης) Sókrat

1. atenski filozof, rojen l. 469, nasprotnik sofistov. Kot veleizdajalec in pohujševalec mladine je bil obsojen na smrt l. 399: Pl., Ci., Val. Max. idr.; pl. Socratae apel.: cur non aliquando possint omnia quoque paria usu venire, ut existant per huiuscemodi stellarum concursiones et similitudines Socratae simul et Antisthenae et Platones multi genere, forma, ingenio, moribus, vita omni et morte pari? Gell., sic Agathonis convivium, quia Socratas Phaedros Pausanias et Erysimachos habuit Macr. — Od tod adj. Sōcraticus 3 (Σωκρατικός) Sókratov, sókratski: philosophi Ci. sókratski filozofi, sókratovci, sokrátiki = Sokratovi učenci, pristaši Sokratove filozofske šole, sermones H. = filozofski, modroslovski, chartae H. spisi sokrátikov, domus H. Sokratova (filozofska) šola, opus O., interrogationes Q., sinus Pers. filozofiji (modroslovju) vdano, aliquem Socraticā fide diligere Petr., Socratici cinaedi Iuv. (mereč na Sokratovega ljubljenca Alkibiada); subst. Sōcraticus -ī, m sokrátik, sókratovec, Sókratov učenec ali pristaš, učenec Sókratove filozofske šole: Xenophon Varr., N.; večinoma pl. Sōcraticī -ōrum, m sokrátiki, sókratovci, Sókratovi učenci ali pristaši, učenci Sókratove filozofske šole: Ci.

2. grški slikar: Plin.

3. grški kipar: Plin.