Franja

convertō, st.lat. convortō, -ere -vertī (-vortī) -versum (-vorsum)

I. (o množinskih in kolekt. pojmih)

1. skupno (hkrati) obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, med. obrniti (obračati) se: rursusque vocati convertēre vias V. so hkrati krenili, c. crines calamistro Petr. kodrati, conversis habenis Sil.; conversi oculos inter se oraque tenebant V., resupini atque conversi (delphini) Plin., in delubris deûm sua sponte conversa signa Val. Max.; pogosto voj.: conversae ruunt acies V. druga proti drugi obrnjene, signa convertere Ci., C., L. (v posameznih oddelkih) hkrati obrniti se (z vojnimi znamenji), conversis signis retro in urbem reditur L., Romani conversa signa bipartito intulerunt C. Rimljani so naredili obrat in z dveh strani (v dveh oddelkih) udarili na sovražnika, signa ad hostem converti iubet C. vojna znamenja proti sovražniku obrniti = s čelom se postaviti proti sovražniku, nostri rursus conversi C. zopet obrnjeni proti sovražniku, convertere terga ali convertere se C. (z)bežati, v beg se spustiti, c. aciem L. ali paucos nostros c. et insequi Hirt. v beg pognati, cum hostium acies a sinistro cornu (na levem krilu) pulsa atque in fugam conversa esset C., conversae (sc. in fugam) cohortes sunt Vell.; convertere exercitum Gell. vojsko na vojaških vajah premikati; z označeno smerjo: duo tigna contra vim fluminis conversa C., omnem materiam conversam ad hostem collocabat C., convertere copias omnes ad legiones C., ad hunc se a Pulione omnis multitudo convertit C., c. colla ad freta O., naves in eam partem C., hostem a vobis in nos Cu., omnis vis Romana Veios conversa est L. se je skupno obrnila proti Vejem, non conversa domum (proti domu) pigeat dare lintea H.; occ. (ret.) besede predevati, prestavljati: non modo mutare quaedam verba, sed extendere, corripere, convertere, dividere cogitur (poësis) Q.

2. occ. (geogr.): stabula ad mediam conversa diem V. vse skupaj obrnjene proti jugu, conversis inter se pedibus stare Plin. biti si protinožci.

3. pren.
a) skupno (hkrati) obrniti (obračati) kaj k (proti) čemu, na kaj, naravna(va)ti, nameriti (namerjati), napelja(va)ti, usmeriti (usmerjati) kaj na koga, na kaj, kam; α) pri množinskih pojmih: c. in se unum omnium vires L., di (vsi bogovi) omen in ipsum convertant V., in me convertite ferrum V. namerite name, omnes convertēre oculos Itali V. vsi Itali so svoje oči tja obrnili, illi ad surgentem conversi lumina (grški acc.) solem V., ut (oculi) aspectum quo vellent converterent Ci., video in me omnium vestrum ora atque oculos esse conversos Ci., illud intellego omnium ora in me convorsa esse S., c. ad tribunum militum centurionesque ora C. (o vojakih), c. finitimis ad se gentibus ora Lucr., omnium oculos ad (in) se N., Cu. nase obračati, omnium oculos animosque in semet Cu., animos ad agrum colendum L. pozornost obračati na … , cogitationes in aliquam rem Cu., omnium mentes in se Fl.; c. ad equestrem ordinem … easdem vitae condiciones Ci. prenesti na … , fama huius modicae rei … convertit ad Masinissam Numidas L. je naklonil Mazinisi vse Numidijce; brez ad (in) aliquid: sive elephas albus volgi converteret ora H., c. oculos hominum (sc. in se) L., hominum oculos fulgore purpureae abollae Suet., v istem pomenu tudi c. aliquem (= alicuius oculos in se): convertit omnes substratus Numida mortuo superincubanti Romano L.; act. refl. (= se convertere): sine advocatis … in amicitiam atque in gratiam convortimus Pl., ceteri ad sapientiora convertēre T. β) pri kolekt. pojmih: c. omnem exercitum in se L. ali totum terrarum orbem in se V., Vell. pozornost vse vojske (vsega sveta) nase obrniti (obračati); tako tudi brez in se: Rhodiorum maxime legati civitatem converterunt L.; refl.: cum … videretur … tota civitas se ad eos convertisse N. da se jim je vdala; med.: omni civitate in eam curam conversā L., ad haec consultanda a vi atque armis converti L. (o ljudstvu), cuncta ad victoris opes conversa T. je pripadlo; act. z refl. pomenom: non dubito, quin omnis ad te conversura fuerit multitudo Ci. da bi se ti vdala vsa množica; occ. obrniti (obračati) kaj v kak namen, uporabiti (uporabljati) kaj za (v) kaj: c. in suam rem aliena Ci., omnia in bellum consilia Cu., tempora ad quietem … data in acerrimum laborem Q., c. ad continendas custodias plures commilitones Traian. ap. Plin.
b) spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati), predrugačiti, (srce ali duha) kloniti (klanjati); med. in refl. spremeniti (spreminjati) se, zameniti (zamenjati) se, pretvoriti (pretvarjati) se, sprevreči (sprevračati) se v kaj: c. praemia Metelli in pestem S., classem (= naves) in Nymphas V., terras in freti formam O., castra castris C. tabor za taborom menjavati, c. animos mentesque Ci. srca in mišljenje vseh spremeniti, nova religio iurandi mentes militum convertit C., quo gemitu conversi animi V., conversa numina sentis V. da so se spremenila; cavendum, ne in inimicitias amicitiae se convertant Ci.; z grškim acc.: conversi animum vultumque T. vsi skupaj spremenjeni v duhu in na licu; act. z refl. pomenom: nec in falsum e vero praeterita possunt convertere Ci.

II. (o edninskih pojmih)

1. obrniti (obračati), okreniti (okretati): proximus lictor … converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., palam anuli ad palmam (proti dlani) c. Ci., c. cuspidem Cu., manum Q., boum vox Herculem convertit L. je povzročilo, da se je obrnil (vrnil), c. iter C., Val. Max. obrniti se, toda: c. iter ad provinciam C. ali ad urbem Lucan. obrniti se in hiteti v … , tako tudi: c. iter ad depopulandam Acarnaniam L., in (pren.): si L. Catilina … ex hoc cursu sceleris ac belli iter ad fugam atque in exilium converterit Ci.; cunctaeque volucres convertunt clamore fugam V. se na begu obrnejo, ustavijo beg, portam vi multā converso cardine torquet V., equo converso C. obrnivši konja, convertitur humus Col.; pren.: c. aculeum testimonii sui Ci. ali argumentum Gell. zasukati in na drugo stran obrniti; pesn. z dat.: luna potest … id lumen convertere nobis (proti nam) Lucr.; refl. in med. obrniti (obračati) se, okreniti (okretati) se, kreniti: se c. Kom., Plin. iun., Suet., se c. in porticu Ci., hinc se in Asiam c. Ci., subito se c. ad Cassium in Thessaliam C., in Phrygiam se convertit N. obrnil se je in šel (krenil je) v Frigijo, simulacrum Victoriae se ad valvas templi convertit C., convortere se ali convorti domum Kom., caeli conversa per auras … adfatur V. vzpne se … in reče, si facile convertitur (aeger) Cels., omnis Volscorum in se conversus impetus Val. Max.; act. z refl. pomenom: convortit cum paucis ad equites, convortit cum omni multitudine in regnum suum S.

2. occ.
a) kaj skrivaj kam obrniti = kaj izmakniti in kam odnesti: pecuniam publicam domum suam Ci.
b) (o gradnji vodovodov ipd.) kam napelja(va)ti: inchoabat piscinam a Miseno ad Avernum lacum, quo quidquid totis Baiis calidarum esset converteretur Suet., ut ex totis regionibus in quam (regionem) necessitas incubuerit converti possit praesidium aquarum abundantius Front.
c) se convertere ali samo convertere ali converti ad aliquem v (raz)govoru obrniti se proti komu, do koga, na koga: Cels., Val. Max., Plin. iun., rursus ad illum te converte et quaere Ci., ad eum convertit et … inquit Gell., ad eum conversus quaerebat L.
č) refl. in med. (za)vrteti se, sukati se (v krogu), krožiti: ter se convertit O., quae (terra) cum circum axem se summā celeritate convertat et contorqueat Ci., in infimo orbe luna … convertitur Ci.
d) med. converti ali conversum esse z ad ali in z acc. (geogr.) obračati se, obrnjen biti, raztezati se, stati (ležati) proti čemu: spelunca conversa ad aquilonem Ci., alter conversus in contrariam partem erat vallus C., inde ad meridiem iter convertitur usque ad Megaram, Pyrenaeus in terras fronte conversus Mel.

3. pren.
a) obrniti (obračati) kaj proti (k) čemu, na kaj, naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati) kaj na koga, na kaj: ad te mihi convertenda omnis oratio est Ci., omnem orationem … converti ad increpandam Caepionis fugam, in deplorandum interitum exercitus Ci., c. orationem ad Aeschinem Q., Iovem … precatus sum, ut, si quid adversi populo Romano immineret, totum in domum meam converteretur Val. Max. da naj se zvrne na … , omnis est risus in iudicem conversus Ci.; c. animum (pozornost) ad urbana negotia, animum ad publicam a privata curam, suis studiis animum adulescentis in se L.; refl. in med.: c. se ad philosophos Ci. ali c. se ad otium pacemque Ci. ep. vda(ja)ti se (komu, čemu), totum se ad alicuius voluntatem nutumque c. Ci. povsem ravnati se po (čem), animus eius, qui ad alterius non modo sensum ac voluntatem, sed etiam vultum atque nutum convertitur Ci. ki se ravna, quo facilius virginum mulierumque mens a libidine ad pudicitiam converteretur Val. Max. da bi se … obrnilo od … k … , convertere ad nostros (amicos) Plin. iun. obrni se zdaj k … , ozri (oziraj) se zdaj (pri napredovanju v službah) na najine prijatelje; act. refl.: Mithridates ad Eunonem convertit T. se je obrnil na Evnona, cuncta temptanti promptissimum visum ad uxorem eius Liviam convertere T. obrniti se do Livije, zateči se k Liviji; occ. obrniti (obračati) kaj v kak namen, uporabiti (uporabljati) kaj za (v) kaj: rationem in fraudem, omne studium curamque ad hanc scribendi operam Ci., omne ingenium ac studium suum ad causas agendas T., reditum in Domitiani loculos Front., pecuniam ad usus suos Dig.
b) spreobrniti (spreobračati), spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati); refl. in med. (pass.) spremeniti (spreminjati) se, zameniti (zamenjati) se, pretvoriti (pretvarjati) se, sprevreči (sprevračati) se v kaj: Fr., Aus., si quid per iocum dixi, nolito in serium convertere Pl., nolite fortunam convertere in culpam Ci. v krivdo šteti, c. rem publicam Ci. prekucniti, zmesti, v nered spraviti, quod ad perniciem suam fuerat cogitatum, id ad salutem convertit N., pallor convertit partem coloris in herbas exsangues O., venena maga … valent convertere humanam vicem H., c. omne beneficium in iniuriam Sen. ph., hunc ordinem Q., in bovem Io, Inachi filiam Lact.; c. se in hominem Ter. (o božanstvu), non posse iam ad salutem converti hoc malum Ter., c. se ex homine in beluam Ci., Hecubam … putant propter animi acerbitatem … in canem esse conversam Ci. (prim.: figura canis, in quam Hecuba conversa traditur Mel.), quod crimen esse voluisti, id totum vides in laudem conversum esse Ci., conversa subito fortuna est N. kolo sreče se je … obrnilo, ubi imperium se in dominationem convertit S., in faciem aurique conversa soror V., converso in pretium deo H. ko se je bog spremenil v zlato, convertor subitam in iram O. spremenim se … v jezo, tellus induit ignotas hominum conversa figuras O., hominum simulacra ferarumque in silicem ex ipsis visā conversa Medusā O., mater in ursae speciem conversa Hyg., mugitu bovis in sermonem humanum converso Val. Max., metu in venerationem converso Cu.; medic.: si antequam tumor discutiatur in supurationem convertitur Col. se zagnoji; act. refl.: sed hoc vitium huic in bonum convertebat Ci. se mu je sprevračala v srečo, nae ista vobis mansuetudo et misericordia … in miseriam convortet S.; occ. α) ret. umetniško spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati): conversa oratio atque mutata Ci., convertendi genus Ci. β) gram. conversi casus (= casus obliqui) sklanjane imenske oblike, odvisni skloni: Ci. (De nat. deor. II, 24, 63). γ) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati) iz jezika v jezik: aliqua de Graecis, librum e Graeco in Latinum, orationes e Graeco Ci., converti ex Atticis duorum eloquentissimorum nobilissimas orationes Ci., utar … carminibus Arati eis, quae a te admodum adulescentulo conversa ita me delectant, quia Latina sunt Ci., Electra (Sophoclis) male conversa Ci. — Dep. soobl. convertor, st.lat. convortor, -vertī (-vortī) obrniti (obračati) kam: in fugam se nemo convortitur Pl.

crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.

cushion¹ [kúšən] samostalnik
blazina, blazinica; rob biljardne mize

to miss the cushion zgrešiti namen

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

dēdicō -āre -āvī -ātum

I.

1. dokazujoč na znanje da(ja)ti, izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati, izjaviti (izjavljati): naturam eius Lucr.; z ACI: Vitr., cum te esse Alcmaeonis fratrem factis dedicat Acc. ap. Non., plus in se corporis esse dedicat Lucr., corpus enim per se communīs dedicat esse sensūs Lucr.; fil. prizna(va)ti, potrditi (potrjevati): aliquid Ps.-Ap.; z ACI: dedicat enim virtuti inesse bonitatem Ps.-Ap.

2. drž.pr. (pri cenzusu) napovedati: Scipio Afr. ap. Gell. (VII, 11, 9), haec praedia (etiam) in censu dedicavisti Ci.

— II.

1. obredno posvetiti (posvečevati) kaj, poseb. kakemu božanstvu; abs.: de iure dedicandi disputare Ci., ambulationis postes nemo umquam tenuit in dedicando Ci.; z acc. rei: lucum Ca. ap. Prisc., sacrificia locaque L., simulacrum aut aram Ci.; poleg tega acc. z dat. personae: aedem Concordiae L., Hebro frondes aridas H., aureas cortinas Apollini Suet.; v pass.: aedes Castori et Polluci in foro dedicata Ci., templum sibi dedicari in eo loco iusserit Ci., ara ibi Augusto dedicata est Suet.; tudi z gen.: d. delubrum eius (Homeri) Ci., cum audissent templum Iovis dedicatum Ci., d. aedem Matutae matris L.; occ. z acc. božanstva = s posvetitvijo (svetišča, kipa) božanstvo (po)častiti, posvetiti mu svetišče: Aur., (Fidem, Mentem) in Capitolio dedicatas videmus Ci., dea est abs te dedicata Ci., Iuno regina … quam insigni … celebrique dedicata est die! L., quid dedicatum poscit Apollinem vates? H.; z abl.: te, Concordia, dedicat aede Livia L.

2. pren.
a) (poklas.) posvetiti (posvečevati) komu kaj, nameniti (namenjati) komu kaj (klas. inscribere): librum meritis dedicans tuis Ph., hos tibi dedicavi libellos Plin., perfecto … operis tibi dedicati tertio libro Q.
b) kaj v kak namen posvetiti (posvečevati), nameniti (namenjati) kaj za kaj, določiti, postaviti: equi … memoriae ac nomini dedicans urbem Cu., regio ad populi otium dedicata Sen. ph., libros huic operi d. Q., Parrhasii tabulam in cubiculo d. Suet.
c) za prvo uporabo posvetiti (posvečevati): domum eius per pontificem Ci., theatrum, thermas Suet., bibliothecam Plin. iun.; podobno: togam in funus filio d. Dig. prvič obleči; od tod
č) kaj prvič storiti (delati): omnes simul dedicans sensus Tert. (o novorojenčku).

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.

disposé, e [dispoze] adjectif razmeščen, razpostavljen; razpoložen, pripravljen (za)

fleurs féminin pluriel disposées avec goût z okusom razmeščene cvetlice
être bien, mal disposé biti dobre, slabe volje
être bien, mal disposé pour, envers quelqu'un biti dobro, slabo razpoložen do koga, biti naklonjen, nenaklonjen komu
il est bien disposé à ton égard on ti je naklonjen
être disposé à biti pripravljen za, imeti namen za
je suis tout disposé à te rendre ce service pripravljen sem, da ti naredim to uslugo
disposé à s'enrhumer nagnjen k prehladu

distraire* [distrɛr] verbe transitif zabavati, razvedriti, razveseliti; odvračati, odvrniti (de od), motiti; izločiti iz celote; odvzeti; vieilli poneveriti

se distraire razvedriti se, zabavati se
distraire une voiture d'un convoi izločiti vozilo iz konvoja
distraire d'un total odvzeti od celotnega zneska, od vsote (za poseben namen)
distraire quelqu'un d'un projet odvrniti koga od njegovega načrta
distraire quelqu'un de ses travaux odvračati koga od dela, motiti ga pri delu
cet élève distrait sans cesse ses camarades ta učenec neprestano moti svoje tovariše
distraire ses hôtes zabavati svoje goste
il a besoin de se distraire potreben je razvedrila

do^*1 [du:]

1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati

to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?

dō², dăre, dĕdī, dătum (prim. gr. δίδωμι dajem, δῶρον, δωτίνη, δόσις dar, lat. datiō, dator, dōnum, dōs [iz *dōts], sacerdōs, sl. dati) da(ja)ti, in sicer

A. z zunanjim obj.

I.

1. da(ja)ti, (po)nuditi, poda(ja)ti, prožiti: accipio, quod datur Ci., dare cervices alicui Ci., cervicem ad ictum alicuius Vell. (pren.: d. cervicem crudelitati nefariae Ci. ukloniti se … krutosti), optabilius Miloni fuit dare iugulum P. Clodio Ci., d. dextram N., agnovere Cephalum dextrasque dedēre O. in so mu podali roko, d. (alicui) manum O., Q. ali d. alicui manūs Ci., N., H. roke podati komu (da se zvežejo ali vklenejo), priznati se za premaganega, vdati se, d. alicui primum digitum Cat., quae dedit ubera, nutrix O. ki te je dojila, quid do, ut … Sen. rh. kaj bi dal za to, da … ; pren. = prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): d. telo pectus inermum V., ventis colla comasque V., prora … undis dat latus V., vela ventis dare Ci., N., tudi samo: vela (lintea) d. O. jadra razpe(nja)ti = navi vela dare O.; equo frena d. O. ali habenas, lora d. V. popustiti (popuščati) uzdo; podobno: hosti terga d. ali samo terga d. C. (sovražniku) hrbet obrniti, (u)bežati, terga fugae d. O. v beg se spustiti; occ. da(ja)ti = (po)nuditi komu kaj, na mizo prinesti, na mizo postaviti (dati), postreči komu s čim: alicui turdum, semesi lardi frusta H., quid dem? quid non dem? H., „sume catelle“, negat; si non des, optat H., partem ceteram (carnium) mensis d. O., de mensa suā ossa d. Ph.; z inf.: dare bibere Pl., Cu. Čemu? z dat.: aliquid esui d. Pl., potioni dare aquam Cels.

2. da(ja)ti, preda(ja)ti, odda(ja)ti, podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: dans et accipiens L., d. alicui cenam Kom., Ci. idr., alicui epulum Ci. idr., alicui epulas T., dans epulum Sen. ph. gostitelj, d. (alicui) prandium Ci. idr., nataliciam (sc. cenam) in hortis Ci., signa Ci., puero gladium, uxori poculum veneni Ci., venenum alicui Ci., Cu. idr., Menandri Phasma Ter. ali fabulam Ter., Ci. ali munus (gladiatorum) T. prikaz(ov)ati dati, uprizoriti dati, d. exsequias O., ludos Suet., spectacula sunt tributim data Ci., viri agro dando Ci. za odmerjanje zemljišč določeni; cerata unicuique tabella datur Ci., dare patri soporem (uspavalo) N., epistulam accubanti in convivio N., pueris absinthia taetra Lucr., abrotonum aegro, aegroto medicamentum H., alicui savium Kom., Ci. ali oscula saxo O. ali alicui basia mille Cat. ali alicui basium Petr. koga ali kaj poljubiti (poljubljati); subst. pt. pf.: ingentia data O. darovi, darila. Pogosto pren.
a) z acc. personae da(ja)ti, postaviti (postavljati): iudicem, praedam, vadem, testem Ci., obsides C., milites L.; z dat.: Pharnabazo adiutorem dedit N., eum illi in consilium dedit N. mu je dal s seboj za posvetovalca … ; v pass.: leviter armatis dux datur Cu.; (o ženskah) dati (za ženo, v možitev): filiam suam dedit ei nuptum N., aliquam in matrimonium d. C., L. za ženo dati ali ponuditi, filiam genero dedit V.; tudi samo: data (sc. in matrimonium) tyranno O.
b) z acc. rei (o naročilih, poslih, službah idr.) da(ja)ti, izročiti (izročati): d. alicui negotium, mandata; samo dare z inf.: datum … C. Cassio deducere iuvenem ripam ad Euphratis T. naročeno je bilo, d. alicui imperium Ci., S. fr., potestatem Ci., honorem Ci., S., honores H., Cu., legationem Ci., fasces Ci., H., provinciam, civitatem Ci., Vell., d. inter se fidem Ci., N., O., ius iurandum (alicui) d., d. alicui Cappadociam, d. summam imperii N., sumam certaminis uni O., alicui diadema Cu., alicui regnum Eutr.; z inf.: dat posse moveri auribus O. da ušesom gibkost.
c) kraj ali čas komu ali čemu določiti, odkazati: eum locum colloquio L., relicum noctis utrimque quieti datum L., mille pedes in fronte, trecentos in agrum d. H., detur nobis locus, hora, custodes H., d. alicui locum in theatro T., Suet., alicui sedem inter inferos Suet., media acies Ubiis … data T.

3. occ.
a) da(ja)ti = podariti (podarjati), v dar da(ja)ti, podeliti (podeljevati): pecuniam, praemia Ci., quod praesens tamquam in manus datur, iucundius est Ci., d. donum, munus O., V., si suum munus, qui dedissent, adimere vellent L., dii nobis dant victoriam L., aliquid muneri (doti) d. N., his lacrimis vitam damus V. mu pustimo živeti, Cinarae breves annos fata dederunt H., Delius augurium dedit huic, dat altera Liber munera O., d. servis libertatem, facto ali alicui impunitatem Iust.; s predikatnim acc.: velamina Nessus dat munus (v dar) raptae O.; v slabem pomenu: observa quid dabo Pl., specta quid dedero Pl., sic datur Pl. tako se plačuje (vrača)! tu imaš svoje plačilo! ta je pa lepa!
b) (božanstvom, mrličem idr.) darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Apollini donum N., Apollini signa inaurata L., d. exta perperam L., exta deo, alicui templum, vita pateris (abl.), serta, inferias tumulo (manom), germanae iusta ante suae O., tus, tura focis O., tura Tib., divis tura benignis H., more Romano suovetaurilia T., sacra piaculaque apud lucum Dianae T., Oceano libamenta Iust.; pesn.: datura cruorem Iphigenia O. ki naj bi žrtvovala svojo kri; pren.: d. alicui lacrimam, lacrimas O., o quantum patriae sanguinis illa dedit! O., bella gerunt multumque cruoris datur O.
c) (pisma pismonoši) izročiti, vročiti, oddati: alicui epistulam (litteras), alicui litteras ad aliquem (za koga) Ci. ep., erit cotidie cui res Ci. ep. saj bo vsak dan priložnost komu izročiti (pismo); met. (pismo) komu (od)poslati: d. litteras ad aliquem, litteras Trallibus (v Tralah, iz Tral), tres epistulae eodem abs te datae tempore, litterae ex Trebulano a Pontio datae Ci. ep., ut quo dem posthac litteras sciam Ci. ep. kam naj … pošljem, ante lucem VIII. Kal. litteras ad aliquem d. Ci. ep., discedens dabo ad te aliquid Ci. ep., data pridie Kal. Decembr., datum VI. Id. Ian. Ci., litteras publicas sine subscriptione ad aliquem dare Suet.
č) drž.pr. glasovnico (-ce) sodniku (-kom) izročiti, vročiti, razdeliti (razdeljevati): tabellam dare de aliquo C., tabellae administrabantur ita, ut nulla daretur „uti rogas“ Ci., alicui d. in iudicando litteram solutarem ali tristem Ci.
d) (o igralcu na srečo) dare calculum kamenček potegniti, vleči; od tod calculus datus izvlečeni kamenček, poteza: Ci. fr.
e) (denar) da(ja)ti, plač(ev)ati, poplačati, izplačati, prispevati: symbolam Ter., dic quid vis tibi dari in manus? Ter., d. pecuniam a se Pl., pecuniam, nummos Ci., magnam pecuniam mutuam (predikatni acc.) Ci. ep., qui dabant (tisti, ki so podkupovali), obtinebant causas Ci., quantum pecuniae quaeque civitas daret, constituit N., d. omnia ex sua re familiari N., aes, aera H., O., decies centena huic parco H. Čemu? Za kaj? d. milia terna macello (dat.) H., cogitans et in pontibus pro transitu (prehodna carina) dari Sen. ph., quantum pro Caesaris ipse avolsa cervice daret Lucan.; subst. pt. pf. data -ōrum, n izdatki, stroški: ut par sit ratio acceptorum et datorum Ci.; pren. (alicui) verba dare (sc. pro nummis) koga z besedami (nam. z denarjem) plač(ev)ati, (pre)varati koga: Pl., Ter., Ci., H., Mart.; pren. dare poenas ali poenas dare kazen trpeti, kaznovan biti, pokoriti se, pokoro delati: dent ocius omnes quas meruere pati … poenas O., erant, qui Helvidium … miserarentur, innoxiae adfinitatis poenas daturum T., vinciri iussum et maiores poenas daturum adfirmans T.; podobno: supplicium d. N.; z etičnim dat.: quandocumque mihi poenas dabis O. pokoril se mi boš kdaj, dedi satis poenarum tibi H.; prim. še: Novio Prisco et Glicio Gallo data exsilia T. … je zadelo pregnanstvo; daturos quod Lars Tolumnius dedisset responderi iussit L. da bodo trpeli kazen, ki jo je bil pretrpel …

II. pren.

1. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati): illi locum (prostora) d. Ci., copiam, facultatem, occasionem d. Ci., N. idr., data occasione N. o priliki, unius usuram horae alicui d., iustam excusationem alicui d. Ci., d. alicui aditum, Gallis accessum, iis iter per provinciam, tres horas exercitui ad quietem C., alicui tempus N., O. pustiti čas, aditum petentibus non d. N., d. salutem V., O., cursum redeuntibus O., verbis transitum O., si verbis audacia detur O., promissa dato O. izpolni; pogosto veniam dare oprostiti, odpustiti; s finalnim stavkom: si tibi fortuna non dedit, ut patre certo nascerere, … at natura certe dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci., lex sociis dabat … , ut cives Romani fierent L., ei dii dederunt, ut unus omnia Gabiis esset L., deus dederat, ne saucius fieri posset O., darent Iuniae familiae … , ut Cythnum potius concederet T.; pesn. z inf.: Iuv., da mihi perpetua virginitate frui O.; z atrakcijo sklona: vobis dabitur immunibus esse O., da mihi fallere, da iusto sanctoque videri H.; occ.
a) drž.pr. senatum dare alicui Ci., N., S., L. dovoliti komu vstop v senat, avdienco pri senatu, tako tudi: dare alicui contionem ali actionem rei ali iudicium iniuriarum Ci., alicui indutias, pacem L., data foedera S., O.; poseb. iura (pesn. pl.) dare O. soditi, sodbo (sodbe) izreči (izrekati), zlasti o pretorju, čigar oblast povzema besedilo: do (dajem pravico do tožbe), dico (izrekam obsodbo), addico (prisojam lastninske pravice): Varr., Macr.; vindicias dare zahtevo dati, odrediti.
b) v sramotnem smislu da(ja)ti in opravljati (službo ljubimca ali ljubice): quando notum est, et quid ille tibi et quid illi tute dederis Ci. ap. Q., quod nec das et fers saepe, facis facinus Cat., nulla est poscendi, nulla est reverentia dandi Pr.

2. da(ja)ti, izročiti (izročati), preda(ja)ti, prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati); s predikatnim gerundivom (namen): demus nos huic excolendos (v izobrazbo) Ci., d. id alicui cogitandum (v premislek) Ci., librum ipsi legendum N., militibus urbem diripiendam (v plenitev) L., laceranda suae viscera matri O., omnia in medium discenda O. vse vsem naučiti dati, vineas colendas Eutr.; s predikatnim pt. pf.: Caere … intactum inviolatumque … hospitio Vestalium cultisque diis darent L.; z dat. (brez predikatnega pt. pf.): praeda dabitur draconi O.; refl. in med.: naves se vento dant C. se prepuste, d. se regibus, populo Ci. ali se legionibus T. predati se, cupias dolenti me tibi forte dari O. da se tvoji oblasti izročim; z dat. stanja: d. aliquem morti H. ali neci Acc. fr., V. ali leto Enn. fr., Pac. fr., O. ali corpora leto V. usmrtiti (prim.: sos [= suos] leto datos divos habento Lex ap. Ci.), catervatim morbo mortique dari Lucr., dare aliquid exitio Lucr., aliquem exitio V., O., arces Italûm excidio V., urbem excidio ac ruinis, captum oppidum praedae L., alia oblivioni et neglegentiae L.; refl.: dare se (= corpora O.) somno Ci. ali se quieti Plin. iun. ali iterum se quieti et somno Val. Max. vdati se (od tod med. quieti datus Arn. zadremavši), d. se fugae Ci. v beg se spustiti, se gemitui Ci. spustiti se v tarnanje; nam. tega dat. tudi acc. z in ali ad: d. legiones in fugam C. v beg zapoditi, sese in fugam Ci. v beg se spustiti, se ad lenitatem Ci. ep. milosti mesta dati, ad iniurias aliquem Ci. koga krivicam izpostaviti, incolas in deditionem L. k predaji prisiliti, rem publicam in praeceps L. v veliko nevarnost pahniti, animum in luctum O. razžalostiti, in praedas stantem urbem Sil.; occ.
a) nameniti (namenjati) kaj za kaj (čemu), posvetiti (posvečati) kaj čemu: aestivos menses rei militari, hibernos iurisdictioni Ci., operam honoribus, palaestrae, rei familiari … N., adversariis eius se dedit N. prestopil je k … , d. tempus litteris N., studiis annos H., ingenium studiis T., lucis pars ultima mensis est data, nox somnis O.; s finalnim stavkom: dent operam, uti senatus haberi possit Ci. naj si prizadevajo, da … ; pogosto refl. posvetiti (posvečati) se, preda(ja)ti se čemu, poda(ja)ti se na kaj: dare se labori et itineribus, se rei familiari vitaeque rusticae, se huic generi litterarum, se historiae, se iucunditati, se voluptatibus Ci., se auctoritati senatūs Ci., senatov ugled povišati skušati, se duritiae N. vdati se trdemu življenju, navaditi se ga; s predikatnim acc. adjektiva ali gerundiva: qui … se totos libidinibus dedissent Ci., non se luxu (dat.) neque inertiae corrumpundum dedit S.; dat. s praep. in acc.: quam minimum temporis ad meditandum periurium d. Ci., d. se ad docendum, se ad ius respondendum Ci., se ad defendendos homines Ci. zagovorništvu, se in eorum sermonem … d. Ci. spustiti se v pogovor, se in consuetudinem sic, ut … Ci., se in istius familiaritatem Ci. stopiti v prijateljsko razmerje, se in haec bella V. spustiti se, se alicui in adoptionem Suet. dati se posinoviti.
b) se dare s predikatnim acc. α) substantiva = dati se uporabiti (uporabljati) za kaj: temeritatis me omnium … socium … dedi L. β) adjektiva = (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: dare se facilem Ter., se alicui hilarum Pl., se alicui placidum O. γ) dare se z adverbom (o osebah) = kako obnesti (obnašati) se, vesti se: mirum ni ego me turpiter hodie hic dabo Ter. če se … ne osramotim, usque quaque … se Domitii male dant Caelius in Ci. ep. Domicijem ne gre po sreči (= so nam v nesrečo); pren. (o stvareh) = kako (po)kazati se, vesti se, iti, kakšen postati (biti), kako opraviti se (dati): omnibus nobis ut res dant sese, ita … Ter. kakor se ravno vzame, eaque ferme se dedēre melius consultoribus quam … Afr. fr., ut se initia dederint, perscribat Ci. ep., prout res se daret L. kakor bi kazalo, multa adeo gelidā melius se nocte dedēre V. je bolje uspevalo, omnibus feliciter hic locus se dedit Sen. ph. je bil v uspeh, negotia ingentia nec se dant facile et … Sen. ph.
c) (konkr.) kaj ali koga kam da(ja)ti = de(va)ti, spraviti (spravljati), položiti (polagati), iztegniti (iztezati), vreči, metati; z dat.: ora capistris V. obuzdati, corpora tumulo O. ali caput et ceterum truncum sepulturae d. Suet. pokopati, urnae ossa Pers., harenae ossibus et capiti inhumato particulam d. H. vreči na … , bracchia cervici H. roke položiti okrog vratu = objeti, daret ut catenis fatale monstrum H. da bi vklenil; refl.: d. se populo Ci. pokazati se, tako tudi: det mihi se O. naj se mi le pokaže, naj mi le pride blizu (pred oči), da te urbi, da te curiae Vop. pokaži se; d. se campo V. drzniti si na … , se fluvio V. zagnati se (skočiti) v … , se praecipitem tecto d. H. strmoglaviti se s strehe, Romulus se mihi obvium dedit L. mi je stopil nasproti; med.: obvium dari L. na pot priti, spumantem dari optat aprum V. da mu pride … na pot; pren.: se civilibus fluctibus d. N. zagnati (spustiti) se v … ; nam. dat. praep. in acc.: d. se in viam Ci. (hitro) napotiti se, praeceps se dedit in fluvium V. strmoglavil se je v .., d. se in pontum (in aequor) V., corpora dantur in altos rogos O. trupla se polože ali (act.) trupla položijo na … , hominem praecipitem ad terram d. V. na tla vreči, ad funes bracchia d. O. iztegniti po … ; s samim obj. v acc.: capillos retro dat aura O. zaveje nazaj.

3. pripustiti (pripuščati), prizna(va)ti komu kaj, (pre)pustiti; brezos. z inf.: cur dextrae iungere dextram non datur? V. ni pripuščeno, se ne sme, neque refellere aut eludere dabatur T.; brez inf.: coëant in foedera dextrae, quā datur V. kolikor mogoče, in quantum … datur, clarus T. kolikor mogoče; s finalnim stavkom: Scauro datum est, ne bona publicarentur T. se je priznalo, da naj se … ne prodajo; pron. kot obj.: da hunc populo Ci. (pre)pusti ga ljudstvu = zaradi ljudstva mu odpusti, sed do hoc vobis et concedo Ci., aliquid famae d. H. komu je kaj do dobrega glasu, dabat et famae, ut electus videretur T., date hoc (id T.) precibus meis Cu.; occ. pritegniti (pritegovati) komu kaj, privoliti v kaj: id quoque damus et libenter quidem Ci., si das hoc H., quae dederam supra, relego Pers.; z ACI: dasne mortem esse malum? Ci., dasne manere animos post mortem? Ci.; z atrakcijo sklona: dederim quibus esse poëtis H. ki bi jim pritrdil, da so pesniki.

4. s predikatnim dat. komu kaj v kaj šteti, obrniti (obračati), za kaj vzeti, jemati: quod Metello laudi datum est Ci., te summam laudem Sex. Roscio vitio et culpae dedisse Ci., crimini dare Ci. sponašati.

5.
a) z besedami da(ja)ti, poda(ja)ti, napoved(ov)ati, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti, sporočiti (sporočati), poroč(ev)ati, pogosto, poseb. pesn. = reči, povedati, praviti: ipsa quod res dedit ac docuit nos Lucr., unum da mihi ex oratoribus illis, qui dicat Ci., cum auctoribus hoc dedi, quibus dignius credi est L.; z dvojnim acc.: qualem te fama dabat videmus Val. Fl.; s finalnim stavkom: immo etiam dabo, quo magis credas Ter.; z odvisnim vprašanjem: quam ob rem has partes didicerim, paucis dabo Ter., iste deus qui sit, da, Tityre nobis V., da, … quae prima iratum ventrem placaverit esca H., da, dea, quem sciter O.; z obj. v acc. in odvisnim vprašanjem: dabis igitur tribunatum (leto tribunstva) et, si poteris, Tubulus quo crimine (sc. accusatus fuerit) Ci. ep.; datur (= dicitur, fertur) z NCI: Cl., pius Aeneas eripuisse datur O., Asopos genuisse datur dignusque videri tunc pater Stat.; z raznimi, poseb. abstraktnimi obj.: consilium d. Ci. idr. svetovati, rationem d. (posl.) Pl., Ci. račun dati (narediti), (pren.) rationem d. alicuius rei Pl., Corn. odgovor da(ja)ti za kaj, responsum d. Ci., H. idr. odgovoriti, responsa populo d. H., O.; poseb. o izrekih preročišč: responsum d. Cu. = sortem d. O., Suet., data haec dictio erat L., data fata V. (po preročišču) obljubljena usoda; praecepta d. Ci. idr. predpis(ov)ati, d. fidem (zaupati), testimonium (prič[ev]ati), diem d. napovedati, določiti, jur. diem d. alicui Plin. iun. rok postaviti, dare litem secundum aliquem (jur.) Ci., L. ali samo dare secundum aliquem Sen. rh. idr. (pravdo) komu v prid razsoditi, nomen, (o več osebah) nomina d. (voj.) Ci., C., L. zglasiti se (k vojakom), pa tudi civilno, npr.: in quam (coniurationem) certatim nomina dederant senatores … T.
b) ustno širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): sermo per totam civitatem est datus L., an sceleris data fama per urbes finitimas? Stat., dato passim varias rumore per urbes Stat.

B. s proleptičnim obj.

1. od (iz) sebe da(ja)ti
a) kaj slišnega = kaj glasiti: d. plausum Ci., H., sonitum Lucr., O., sonum, clamorem, cantūs V., Tib., gemitum, gemitūs, mugitum, mugitūs, frangorem, sibila, Phrygios modos O., balatūs Hyg. (take zveze slovenimo večinoma z nedovršno ali dovršno obliko glagola, npr. plausum dare [= plaudere] ploskati, gemitum [-ūs] dare [= gemere] vzdihniti [vzdihovati], mugitum [-ūs] dare [= mugire] [za]mukati itd.), dicta d. V. (o)glasiti se, (spre)govoriti.
b) kaj vidnega: ore colores V. izžarevati, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H., ara dabat fumos O. je kvišku poganjal dim, herbae, quae non dant flammas O. ki ne dajo vidnega plamena, d. castum cruorem ali lacrimas O. prelivati solze = jokati; pren. documentum (-a) dare dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: Cu., Iust., dederas documenta, quam contemneres populi insanias Ci.; podobno: qua in re … ceteris specimen aliquod dedisti Ci. si dal drugim nekakšen zgled, exemplum d. T.

2. da(ja)ti, napraviti, narediti, storiti, delati, tvoriti, povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati)
a) s konkretnim obj.: viam Pl., viam alicui L., Cu., locum O. prostor narediti, umakniti se, vulnus, vulnera hosti O. zada(ja)ti, alicui alapam Vulg., cuneum V., sinum in medio L., gremium Mel.
b) z abstraktnim obj.: alicui curas Corn., plāga causas ad letum non dedit O., causam armorum iis d. C., suspicionem fugae alicui d. C., eo minus sibi dubitationis dari, quod … C. tem manj se more pomišljati, d. damnum, alicui dolorem Ci., spem Ci., L., O. ali risūs iocosque H. vzbuditi, alicui somnum H., tussim Cat., funera V., ingentem fugam stragemque L., spiritūs L. ošabnost vzbuditi, animos O. osrčiti, opogumiti, vires alicui O. okrepiti, finem animae Iuv. ali bello, proelio Eutr. (do)končati, causam bello Eutr. povod za vojno dati; occ.
a) da(ja)ti = (po)roditi: geminam partu prolem V., progeniem vitiosiorem H., liberos Cat., fetūs Tib.; pren.: tellus dedit ferarum ingentia corpora Lucr., ipsa … per se dabat omnia tellus O., terra fabas tantum duraque farra dabat O., cum segetes occat tibi mox frumenta daturas H., quercus singulos ramos a frutice dedit Suet. je pognal.
b) z abstraktnim obj. da(ja)ti, storiti, delati: d. motūs Lucr., L., O. zganiti se, gibati se, longos corpore tortūs V. zvijati se po dolžini, cursum in medios V. teči, hiteti, dreti, saltum O. skočiti, leves saltūs O. lahno skakati, amplexum, complexum O. objeti, impetum (impetūs) in aliquem L. napasti (napadati); s predikatnim adj. ali pt.: anni multi me dubiam danunt (gl. opombo) Pl., alterum geminata victoria ferocem in certamen tertium dabat L., cautumque dabant exempla sequentem Cl., aliquid effectum d. Pl., iam hoc tibi inventum dabo Ter., te mea dextera bello defensum dabit V. te bo branila v vojni, stratas legiones Latinorum dabo L. pobil bom, hanc mactatam victimam … legatorum Manibus dabo L. bom posekal za spravno daritev manom … , hostium legiones mactandas Telluri ac diis Manibus dabo L.

Opomba: Soobl. danō -ere, danunt: Naev. fr., Pl., Caecil. fr., Non., P. F. — Star. cj. pr. duim, duis, duit, duint: Kom. in stari tragiki, Ca. idr. — Star. imp. duitor: datin = datisne: Pl., dabine = dabisne: Pl. obl. po odpahu končnega samoglasnika Tab. XII ap. Plin. — Sinkop. obl. dedistin = dedistine: Pl. — Obl. dor (1. os. pr. pass.) po Macr. ni izpričana.

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

dobrodel|en [é] (-na, -no) wohltätig
dobrodelen namen wohltätiger Zweck
dobrodelna organizacija die Wohltätigkeitsverein, der Wohlfahrtsverein, die Wohlfahrtsorganisation
dobrodelna pisemska znamka die Wohlfahrtsbriefmarke
za predstave, koncerte ipd.: Benefiz- ( die Benefizvorstellung), Wohltätigkeits- (koncert das Wohltätigkeitskonzert, predstava die Wohltätigkeitsvorstellung)

doséči ateindre, parvenir à, arriver à, toucher (à), obtenir

veliko doseči aller loin, faire son chemin, (bien) réussir
svoj namen doseči ateindre son but
priznanje doseči être reconnu et apprécié
svoje doseči imposer sa volonté, arriver à ses fins
doseči visoko starost parvenir à un grand âge

doséči alcanzar; conseguir; llegar a; lograr; obtener

doseči svoj cilj, namen obtener su fin, su objeto
doseči breg ganar la orilla
doseči visoko starost llegar a edad avanzada
doseči ugodnosti obtener ventajas
doseči uspeh(e) alcanzar buen(os) éxito(s)
dosegel sem, da ... logré (ali conseguí) que...

efecto moški spol učinek; izid, uspeh; vrednostni papir, menica; trgovski artikel

al efecto v ta namen; namenu ustrezen
en efecto resnično, dejansko
de (mucho) efecto zelo učinkovit, efekten
dejar sin efecto ne uvaževati
llegar a efecto izvršiti se, izvesti se
llevar en efecto, poner en efecto izvršiti, izvesti
tener efecto izvesti se; vršiti se
efectos pl imetje; vrednostni papirji
efectos usados rabljene stvari
a los efectos del artículo 3 de la ley v smislu čl. 3 zakona

effētto m

1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj

2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo

5. menica, vrednostni papir

6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti

7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka

fidēlia -ae, f (iz *fides-lia, prim. lat. fiscus iz *fidscos, gr. πίθος iz *φίθος sod) lonec, posoda iz gline, prsti ali stekla: Pl., Col., Pers.; poseb. belilnik, zidarska posoda za belilo; preg.: duo parietes de eadem fidelia dealbare Curius ap. Ci. ep. „pobeliti dve steni iz enega belilnika“, „z enim mahom dva panja posekati“, „dve muhi ubiti na en mah“ = z enim dejanjem doseči dvojen namen.

fremd tuj (tudi figurativ); unter fremdem Namen pod tujim imenom; fremd sein biti tuj/tujec; fremd gehen biti nezvest; fremd tun biti zelo zadržan

führen

1. voditi (auch Unternehmen usw.), Weg, an der Hand: peljati, ein Fahrzeug: voziti, peljati, ein Flugzeug: pilotirati, in Verzweiflung: gnati

2. (zuführen) dovajati, zum Mund usw.: nositi (v usta itd.)

3. einen Artikel, Waren: imeti na zalogi

4. bei sich/mit sich führen Dokumente: imeti pri sebi

5. sich führen vesti se, obnašati se, držati se

6. führen zu povzročiti/povzročati (kaj)

7. einen Namen, ein Wappen: nositi, uporabljati

8. Aufsicht führen nadzorovati (kaj), imeti nadzor (nad); den Beweis führen dokazovati; Klage führen pritoževati se (nad), tožiti; Krieg führen vojskovati se; ein Leben führen živeti življenje; Regie führen režirati; Sprache führen govoriti; hinters Licht führen zavesti, zavajati; zu Ende führen dokončati

gesonnen ➞ sinnen; gesonnen sein imeti namen; gut gesonnen prijateljsko razpoložen do; feindlich/übel gesonnen nenaklonjen